A svojevrstno zmago je dosegel tudi Mladen Grdović. Ne samo da je njegova skladba slavila po glasovih številne hrvaške diaspore, ampak tudi s tem, da tokrat ni padel z odra.
To so pričakovali mnogi, tudi hrvaški premier Plenković, ki se je znašel v občinstvu, kar pa danes verjetno obžaluje. Neobvezen obisk festivala se je izkazal za nenadejan javnomnenjski spodrsljaj, povod zanj pa je bil prav Grdović. S tem da ni padel. Razlog za takšna zlonamerna pričakovanja je bil kakopak njegov regionalno razvpiti padec konec maja na prireditvi v Marezigah pri Kopru, ko zaradi opitosti ni zmogel obstati na odru. Ko se je nemočno zvalil na hrbet in le nekako prišel do mikrofona, je vanj dejal: »Pivan ja i dalje.« Ni mu uspelo in nastop je bil prekinjen.
Ribja juha oziroma morje kot najboljši zdravnik
Pravzaprav je osnovna ideja bila, da niti ne poskusi stopiti na oder, a so organizatorji pregovorili njegovega menedžerja, da je to storil. In da ne bo šlo, se je dalo predvideti že, ko je zbrano občinstvo nagovoril z »Dober večer, Osijek.« Dan kasneje se je Grdović oglasil, da je z njim vse v redu in da okreva ob ribji juhi. Kar je sicer njegov klasični piarovski trik. Ribja juha oziroma morje kot najboljši zdravnik. Dodal je: »Tudi Mick Jagger je nekajkrat padel po tleh. Opravičil sem se. Kriv sem in prevzemam odgovornost za ta dogodek v Sloveniji in za to se jim bom oddolžil.«
Grdović za dalmatinsko glasbo pomeni nekaj takega kot za Irsko Shane MacGowan, nekdanji član zasedbe The Pogues, ki se ga je prav tako dalo videti na delu pri nas. V ljubljanski Hali Tivoli je nastopil tako, da ga je asistent za roko privedel do mikrofona, ki se ga je Irec potem držal kompleten nastop, ko je končal, pa ga je asistent spet prijel pod pazduho in pospremil z odra. Primerjava obeh izvajalcev se morda komu zdi neumestna, a tako Grdović kot MacGowan veljata za najbolj razvpita alkoholika svojega žanra, pri čemer je šlo v primeru Irca tudi za konzumiranje narkotikov. Tudi padal je bolj trdo kot Grdović. Leta 2015 si je pri padcu med odhajanjem iz studia zlomil medenico, ko si je istega leta menjal svoje obupno zobovje, pa je zobozdravstveni poseg spremljala kompletna Irska. Njegove škrbine so bile pika na i liku prvega pijanca in živečega pesnika Irske, torej dežele, katere prebivalci alkoholizem v navezi s pesništvom čislajo kot nacionalno kulturno dediščino.
Zanimivo pri primerjavi med obema je, da sta malodane vrstnika. Medtem ko je Irec letnik 1957, je Hrvat eno leto mlajši. Oba predstavljata novi val svojega žanra in oba sta starejše presegla tako, da sta se oprijela resničnostnega koncepta »Živi, kot pridigaš.« Dubliners, irska zasedba iz 60. let, katere izročilo je nadaljeval MacGowan, so v zaodrju prej pili čaj kot pa viski, ki so ga v pesmih sicer opevali. Prav tako so dalmatinski pevci, na katerih zapuščino se je navezal Grdović, praviloma ostajali zgolj pri opevanju vina, medtem ko je zanj alkohol postal zaščitni znak. Njegov tržni koncept. Nenazadnje je samooklicani kralj bevande.
Zmage na glasbenih festivalih
Za Zadrčana se v časih Jugoslavije širše ni vedelo. Ni spadal med imena kot Mišo Kovač, Oliver Dragojević, Duško Lokin, Džo Maračić Maki in še kdo. Je mlajši. Potem ko je v sedemdesetih začel kot rock pevec v Zadru, ga je iz anonimnosti potegnil pokojni Tomislav Ivčić, njegov someščan, s katerim sta v Duu Pegla konec osemdesetih pozornost zbudila s karikirano mehiškim napevom »Mi mamos mnogos problemos«. A tisto je bilo vendarle nastopanje pod mehiško krinko. Samostojno se je Grdović pojavil v devetdesetih, v času vojne na Hrvaškem, ko je sosedska glasbena industrija delala s polno paro. Ko je v zaledju Zadra trajala vojna, so se v Zadru leta 1993 domislili glasbenega festivala. Ta sicer ni trajal dolgo in ne obstaja več, je pa Grdović na njem trikrat zmagal.
Do sredine devetdesetih oziroma leta 1996 je posnel tudi ključni skladbi svoje kariere. To sta Tu je moj dom, ki so jo prirejali in peli tudi številni slovenski šlageraši, in skladba Dalmatinac, s katero je postal simbol neodalmatinstva in ki je postala obvezen standard na tekmah splitskega Hajduka. S tem je Grdović, ki je tako kot številni Zadrčani potomec Arbanasov, dohitel starejše kolege in pridobil status priljubljenega ljudskega pevca, številne peripetije in škandali pa so njegov status prej utrjevali, kot načenjali.
Najdaljši je seznam prometnih nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran. Leta 2007 je razbil ferarrija ob trčenju v kandelaber in napihal 2,07 promila. Tri leta kasneje je razbil mercedesa in zavrnil alkotest. Leta 2009 je v pijanem stanju z jaguarjem vozil po terasi gostišča in se zaletaval v stole in mize, leta 2013 pa je s soprogo doživel prometno nesrečo, po kateri so mu v krvi vnovič izmerili preko dva promila alkohola, nakar je leta 2018 mercedesa razbil ob trku v prometni znak, pri čemer so ga izsledili šele štiri dni po nesreči. Obenem je strani kronike in tračarskih rubrik redno polnil s ponavljajočimi se primeri nasilja nad svojo soprogo, od katere se je nedavno ločil, kot nad bratom, ki mu je prav tako umrl.
Grdović je najbolj notorična pojava hrvaške glasbene scene, pa vendar tudi pojava, ki jo živelj ljubi. Nemara prav zaradi tega, ker pri ljudeh ustvarja vtis avtentičnosti in iskrenosti, kar politikom praviloma ne uspeva. In na tej točki je tokrat spodrsnilo hrvaškemu premierju Plenkoviću. Na splitskem festivalu ga je kamera ujela, kako je Grdovićev povratniški nastop gledal z opaznim posmehom, s čimer je postal največji poraženec, Grdović pa največji zmagovalec dogodka.
