Toda usodno napako je Golobova vlada naredila drugje. V inflacijskih obdobjih nikoli ne napovedujete vnaprej sprememb cen, ker s tem spodbudite tržne reakcije. Elastičnost povpraševanja je namreč velika, že male sprememb cen izzovejo velike, pogosto panične tržne odzive kupcev. Načrtovane cenovne spremembe se zato povsod, v javnem in zasebnem sektorju sprejemajo hitro, brez posebnih napovedi, čez noč. To je abeceda, napoved višjih cen derivatov teden dni prej je osnovnošolska politična napaka. Vlada je torej sama povzročila tržni kaos, Petrol in OMV sta ga zgolj pasivno opazovala. Trgovci so vladi pokazali, kje sta njihova priložnost in pogajalska moč. Težko bo dokazovati, da so v teh razmerah izkoristili svoj tržni položaj in zavajali glede tekočih zalog. Vsi so delovali po pravilih, nihče pa ni predvidel kaosa, še manj tvegal s pravočasnimi ukrepi. Lahko bi napolnili rezervoarje, maksimirali obseg točenja goriv, ohranili mrežo dežurnih servisov za posebne razmere … Oboji, vlada in vodstva naftnih družb, so delovali vsak zase, mimo drug drugega. Doživeli smo klasičen primer tragedije skupnega.