Pogosto so ga namreč različni profesionalni vlagatelji kritizirali, da se na visoko inflacijo odziva prepočasi in premalo odločno. Odločitev Feda je sledila objavi medletne rasti inflacije v maju (+8,6 odstotka), ki se izkazuje za bolj trdovratno, kot je sprva kazalo. Če iz inflacije izvzamemo cene energentov in hrane, pa se je ta glede na preteklo leto znižala s 6,2 na 6,0 odstotka. Vlagatelje je zajel strah, da se centralni banki odmika cilj v obliki blagega ekonomskega pristanka – hkratno znižanje inflacije in rasti BDP brez pojava recesije. V slednjo sicer po anketi analitične družbe The Conference Board verjame že 60 odstotkov vodilnih direktorjev globalnih podjetij, 15 odstotkov pa jih meni, da smo že v tem obdobju. Vrednost najpomembnejšega delniškega indeksa S&P 500 se je tako že drugi zaporedni teden močno znižala. Še več, v zadnjem tednu je indeks izgubil 5,42 odstotka, kar je največ od začetka pandemije marca 2020.
V odsotnosti objav podjetij, ki jih pričakujemo ob koncu meseca, sta pozornost vlagateljev zbudila podatka, ki sta neposredno povezana z višjo obrestno mero. Prvi je znižanje števila novih gradbenih dovoljenj v maju za 7 odstotkov, drugi pa prodaja na drobno, ki je maja upadla za 0,3 odstotka (najbolj je bila na udaru avtomobilska industrija s padcem –3,5 odstotka). Kljub vsemu je predsednik Feda Jerome Powell poudaril, da ne vidi širšega znižanja gospodarske aktivnosti. Na trgu obveznic so se donosnosti prilagodile zvišanju temeljne obrestne mere, tako da trenutno donosnost 10-letne državne obveznice znaša 3,21 odstotka. Poleg Feda se je za zvišanje obrestne mere odločilo tudi kar nekaj drugih pomembnejših centralnih bank. V Veliki Britaniji, kjer se je obrestna mera zvišala že petič na 1,25 odstotka, letna inflacija pa se oktobra pričakuje pri 11 odstotkih, je prišlo tudi do dodatnega znižanja napovedi gospodarske rasti v drugem kvartalu (–0,3 odstotka). Po letu 2020 se je zvišala tudi brezposelnost (na 3,8 odstotka). Tudi Švica, za katero je značilna nizka stopnja inflacije (trenutno 2,9 odstotka), je prvič po 15 letih zvišala obrestno mero na sicer še vedno negativno vrednost –0,25 odstotka. Na povečanje zahtevanih donosnosti na obvezniških trgih se je v zadnjem tednu odzvala tudi Evropska centralna banka (ECB). Skrbi jo namreč, da bi prevelika razlika med donosnostmi obveznic različnih držav lahko povzročila ponovitev dolžniške krize. Pripravila bo nov mehanizem, ki bo usmerjen v blažitev teh razlik, kar naj bi pomagalo predvsem bolj zadolženim državam.
Nekaj optimizma je bilo zaznati na Kitajskem, kjer se je delniški borzni indeks CSI 300 v zadnjem tednu zvišal za 2,01 odstotka. Gospodarske spodbude so se namreč maja povečale za kar šestkrat v primerjavi z aprilom. Dodatno sta k temu pripomogla še podatka o rasti industrijske proizvodnje in rahljanje covidnih omejitev v Pekingu. Kljub optimizmu pa ostajata največji težavi nepremičninski sektor (padec prodaje na letni ravni v višini 31,9 odstotka) in brezposelnost, ki znaša v 31 večjih mestih 6,9 odstotka, med mladimi pa je narasla na rekordno stopnjo 18,4 odstotka.
