Na Eko skladu so letos spomladi presenetili z novico o predčasnem zaprtju poziva za subvencioniranje samooskrbnih sončnih elektrarn. »Zaradi izredno velikega števila prejetih vlog v zadnjih mesecih so razpoložljiva sredstva, ki jih je Eko sklad predvidel za ta ukrep v letu 2022, že rezervirana,« so zapisali. Tri milijone evrov vreden javni poziv za nepovratne finančne spodbude so tako zaprli po pičlih treh mesecih, državljane pa postavili pred dejstvo, da letos na Eko skladu spodbud za vgradnjo sončnih elektrarn pač ne bo več.
Kje se je zapletlo? Mnogi naši sogovorniki so s prstom pokazali na nedomišljeno zastavljen ukrep in njegovo financiranje, ki odslikava tudi siceršnji modus operandi na področju energetske politike pri nas. Kot so nam pojasnili na Eko skladu, se subvencije za sončne elektrarne financirajo iz prispevka za energetsko učinkovitost, ki ga s položnicami plačujemo vsi končni odjemalci elektrike, plina in toplote. Obseg teh sredstev je torej omejen, poleg tega pa bi moral Eko sklad sredstva, zbrana iz tega prispevka, v skladu z zakonom in poslovnim načrtom prvenstveno namenjati za ukrepe učinkovite rabe energije in energetsko obnovo stavb – in ne za sončne elektrarne. Povedano drugače, več sredstev za subvencioniranje sončnih elektrarn pomeni razmeroma manj sredstev za druge ukrepe, za katere je ta prispevek v osnovi vzpostavljen.
Obljubili nov razpis, ki ga ni bilo
Na ministrstvu za infrastrukturo so po plazu kritik ob predčasnem zaključku poziva za subvencije sicer pohiteli z obljubo, da bodo zagotovili dodaten denar in s tem objavo novega poziva za subvencioniranje sončnih elektrarn. Doslej svoje obljube niso izpolnili. Čeprav je zdaj že nekdanji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec naposled našel 15 milijonov evrov dodatnega denarja, s tem še nismo dobili novega razpisa in novih subvencij. V Eko skladu namreč niso imeli dovolj denarja in kadrov niti za obdelavo vlog iz prejšnjega, že zaprtega poziva. Večino od dodatnih 15 milijonov evrov bodo tako, kot so nam povedali, morali porabiti, da bodo zakrpali finančno luknjo za prejšnji poziv. Opozorili so tudi, da brez dodatnih zaposlitev novega poziva v tem letu sploh ne bodo mogli objaviti, saj bodo s trenutno kadrovsko zasedbo leto dni potrebovali samo za obravnavo že prejetih vlog.
Ob tem so postregli s podatki, ki kažejo, da se soočajo z naraščajočim zanimanjem gospodinjstev za sončne elektrarne in posledično s skokovito rastjo števila vlog. Od leta 2016 do lani se je denimo število vseh vlog za ta ukrep več kot potrojilo. Lani so tako v celotnem letu prejeli 8000 vlog, letos pa so jih prav toliko, torej 8000, prejeli samo do marca. Podobno sliko kažejo neuradni podatki agencije za energijo: število malih sončnih elektrarn se je lani glede na leto prej skoraj podvojilo, v zadnjih petih letih pa se je njihovo število več kot postoterilo.
Kaj bo subvencija brez priključitve
A male sončne elektrarne bi v Sloveniji poganjale še hitreje, če se investitorji pri tem ne bi soočali z ovirami na vsakem koraku. V nehvaležnem položaju so se brez dvoma letos znašla tista gospodinjstva, ki so že začela postopek za vgradnjo sončne elektrarne, ker so računala na subvencijo, nato pa so ostala praznih rok. Še več: mnogi investitorji so se znašli celo v situaciji, ko so se prebili čez celoten postopek in – na lastne stroške ali s subvencijo – postavili domačo sončno elektrarno, na koncu pa se je izkazalo, da te sploh ne bodo mogli priklopiti na distribucijsko omrežje. Naraščajoče število vlog namreč hromi tudi elektrodistributerje, ki izdajajo soglasja za priključitev sončnih elektrarn v omrežje. Postopki pridobivanja soglasja so tako vse dolgotrajnejši, mali investitorji pa po več mesecev čakajo samo na obravnavo vloge.
Vse več vlog za priključitev domačih sončnih elektrarn je tudi zavrnjenih. Slovensko distribucijsko omrežje, kakršno je danes, ni bilo zgrajeno za tako veliko malih proizvajalcev in torej ne ustreza zahtevam tako imenovanega zelenega prehoda. Za posodobitve in nadgradnje, ki bi priklop večjega števila sončnih elektrarn in drugih malih proizvajalcev omogočile, pa država doslej ni poskrbela. Celo nasprotno, letos so elektrodistributerji po zaslugi prejšnje vlade, ki je za tri mesece ukinila plačevanje omrežnine, ostali še brez denarja za nujne investicije. Ta vladni bonbonček, ki je položnice državljanov znižal tik pred volitvami, bo imel po ocenah Soda desetletne posledice za državo. »Nenujne investicije bomo premikali v prihodnja leta, posledično se bo zamaknila tudi realizacija nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Za odpravo posledic ukrepa bomo po grobi oceni potrebovali od sedem do deset let – po tem roku se bomo vrnili v načrtovano za leto 2023. To pa pomeni tudi zamik vseh investicij, povezanih s priključevanjem obnovljivih virov. Ocenjujemo, da bomo morali večino priključitev obnovljivih virov, ki bodo zahtevali ojačitve omrežja, v prihodnje zavrniti, v splošnem 15 do 20 odstotkov vseh priključitev,« so dodali. Petini potencialnih investitorjev torej morebitne dodatne subvencije za vgradnjo sočnih elektrarn v prihodnje niti ne bodo pomagale, če svoje elektrarne na koncu sploh ne bodo mogli priključiti na omrežje.
