Rider je v tem času doživel nekaj popravkov, še bolj pa je opazen velik preskok v kakovosti akumulatorjev. Tehnologija hranjenja električne energije se razvija hitro in prav tu lahko iščemo največje razlike med staro in novo napravo. Novejše baterije niso edina novost, a je prav zaradi njih naprava občutno osvežena.

Pregledna in okretna naprava

Husqvarna R112iC je rider s 85 cm širokim kosiščemBioClip z dvema nožema. Nameščena sta pred voznika, pregled nad košnjo in okolico je odličen. Kosilnica se zgiba tik za voznikovim hrbtom, kar zagotavlja odlično okretnost. R112iC spada s skupno dolžino 211 cm med manjše riderje. Ima dvokolesni pogon, hidrostatski menjalnik, nastavljiv volan, kosi pa lahko naprej in nazaj v petih različnih višinah. Skupna širina kosilnice je le dva centimetra več od širine kosišča, ki je središče naprave, vse drugo (skupaj z voznikom) pa v njegovem ozadju. Košnja je prijetna in spontana, saj postavitev kosišča ne zahteva kaj preveč razmisleka glede soočanja z izzivi, ki jih srečamo na razgibanih ravninskih travnikih. Nove litij-ionske baterije so lažje kot svinčeni akumulatorji na prejšnji verziji, tako ima kosilnica kar nekaj kilogramov manj. To olajša ročno premikanje v primeru praznih baterij, po našem mnenju pa lažji zadek olajša tudi obračanje volana.

Električni pogon poenostavi konstrukcijo

Baterijski rider je presenetljivo enostavna naprava – vsaj za zgibno kosilnico. Zaradi električnega pogona na R112iC ne najdemo jermenov in drugih načinov prenosa gibanja z motorja do kosišča. ​KosiščeBioClip poganjata dva motorja (za vsak nož eden), ki sta nameščena neposredno v kosišču. Pogonski kolesi žene ločen motor, ki je nameščen za voznikom. Z neposrednim pogonom nožev se izognemo dodatnim gibljivim delom, izgubi moči in vzdrževanju. Električni pogonski motor ne zahteva goriva, maziv in menjave filtrov ali vžigalnih svečk, zavzame pa malo prostora. Zraven njega je nameščena 17-kilogramska Li-ion baterija, zadnji del riderja z motorjem pa je še vedno zelo droben v primerjavi z bencinskim.

Za uro in pol dela

Glavna značilnost preizkušenega riderja je zagotovo električni pogon, zaradi katerega je košnja tiha, mirna in brez emisij. Kot kosec imamo prijetnejšo vlogo, saj je delo manj zahtevno. Ne ukvarjamo se z bencinom, vzdrževanje praktično ni potrebno, z izjemo rednega čiščenja kosišča. Za dolgo življenjsko dobo baterije je najbolj pomembno izogibanje nizkim temperaturam. Avtonomija baterijskega riderja je približno 90 minut oziroma do 4700 m², kar je verjetno dosegljivo zgolj na povsem ravni površini in nizki travi. V praksi bi R112iC priporočali za površine do 3000 m², kjer je ura in pol avtonomije dovolj za natančno košnjo in še nekaj rezerve bi nam moralo ostati. Na prazno baterijo nas opozori kontrolna lučka, če pa vseeno pozabimo na priklop, rider obtiči na travniku. Litij-ionska baterija ima kapaciteto 40,6 aH in napetost 52 V, polnimo jo na riderju prek polnilnika. Baterija je samostojna in ni del Husqvarninega baterijskega sistema, tako da ni izmenljiva z drugimi napravami. Polnjenje traja približno šest ur, je pa že po nekaj minutah dovolj napolnjena za manjši premik. Novost je funkcija savE, ki na avtonomijo vpliva z zmanjšanjem hitrosti rezil, kar vpliva tudi na glasnost. SavE zmanjša moč košnje, s tem podaljša avtonomijo in naredi košnjo bolj tiho. Glasnejša košnja pri polni moči ni moteča, saj je hrup že nekaj metrov stran sprejemljiv. Med košnjo je rider precej bolj tih kot bencinske naprave, zanimiva je tudi vožnja z izklopljenimi rezili, saj se premikamo praktično neslišno.

Na ravnini neulovljiv

Baterijski rider je dal veliko zanimivih izhodišč za članek, tako da praktična izkušnja pride na vrsto šele na koncu. R 112iC ima praktično enake vozne lastnosti kot bencinski model enake velikosti. Nekoliko razlike je na nagnjenem terenu. Pri bencinskih riderjih je gladko speljevanje na neravninah povezano s tehniko vožnje, pri baterijskem R112iC pa je za to poskrbljeno z električnim pogonskim sistemom, ki pospeši enakomerno in brez zdrsa. Če boste baterijski rider gnali v pretiran klanec, se bo pogon izklopil, še preden bodo kolesa zavrtela v prazno. Bencinska naprava v klanec zagrize malo bolj agresivno, a pogosto v spremstvu poškodovane trave. Baterijska naprava prepreči slabo tehniko ter tako prispeva k varnejši košnji in lepše pokošeni travi. Zanimiv vidik, ki ni edini razlog za izbiro baterijskega riderja. Njegova cena je več kot tretjino višja v primerjavi z bencinsko različico, a vabljiva za tiste navdušence, ki želijo kositi hitro, tiho in brez skrbi glede vzdrževanja.