Jaz sem navedel, da je »ZPIZ postal popolnoma izoliran od svojih strank (upokojencev). Do njih je praktično nemogoče priti, niti po telefonu ...« Seveda se gospod Papež s tem ne strinja, zato poglejmo, kako izgleda telefonski kontakt klicatelja, ki se hoče seznaniti z neko informacijo. Ko pokličemo telefonsko številko ZPIZ, nam telefonski »robot« oddrdra celo paleto rubrik informacij in v konkretni zadevi poda sledeča navodila: pritisnite 2 za informacijo o nakazilih, za informacijo o višini nakazil pritisnite ena, za informacijo o zadnjih izplačilih vas prosimo za identifikacijo, prosimo vpišite vašo sedemmestno identifikacijsko številko, pritisnite zvezdico za skok na prejšnji meni in podobno. Če je to prijazen dostop do ZPIZ za povprečnega upokojenca, ki niti ne uporablja pametnega telefona ali celo računalnika, naj presodijo kar ljudje sami in ne birokrat, ki ne vidi preko svojega plota.
V svojem prvotnem pismu sem navedel: »Tudi informacije na spletu o upokojencih, pokojninah in mednarodnih primerjavah so vedno zakasnele in popolnoma nepregledne za navadnega državljana.« Seveda se direktor Papež z mojimi navedbami ne strinja in hvali svoj informacijski sistem, ki naj bi bil zelo pregleden in ažuren. Pa poglejmo konkreten primer. Ko iščemo podatke o povprečni pokojnini v letu 2021 (za prejšnje leto), nam ZPIZ ponudi sredi aprila 2022 samo podatke za leto 2020 (za dve leti nazaj). Upam, da se direktor Papež v tem primeru ne bo izgovarjal na Statistični urad Slovenije, ker ima vse podatke v svoji hiši. Poleg vsega pa imamo celo ministrstvo za digitalizacijo, tako da se to ministrstvo lahko pozabava s konkretnim primerom slabega informacijskega sistema na ZPIZ.
Tudi preglednost spletnega vmesnika Statističnih podatkov je zelo slaba, saj se od »drevesa ne vidi gozd«. Ob množici posamičnih detajlnih podatkov je slika o celoti nekega primera nepregledna. Ko v statističnem pregledu ZPIZ hočemo najti tudi kakšne mednarodne primerjave Slovenije in drugih držav, kot so višine pokojnin, deleži pokojnin v neto plači, BDP in še mnogo tega, je rezultat »zero«. Direktorju Papežu bi nekdo moral povedati, da je veliko upokojencev opravilo kar nekaj izpitov iz statistike, pa kljub potrebnemu znanju ne morejo prebaviti takšnega nepreglednega prikazovanja statističnih podatkov.
Direktor Papež na moje vprašanje, po katerem zakonu je bil odvzet en odstotek izredne uskladitve pokojnin samo upokojenim do leta 2012, postreže z odgovorom: »Zavod torej ni niti predlagatelj niti odločevalec pri sprejemanju zakonodajnih rešitev, med katere sodi novela Zpiz-2L, ki je bila podlaga za izredno uskladitev.« V konkretnem primeru pa gre za premajhna izplačila pokojnin v prejšnjih letih zaradi varčevalnih ukrepov. Zakon Zpiz-2 določa kriterije za izredne uskladitve, sedaj pa ga je dodatek Zpiz-2L kar povozil. V tem primeru gre torej za očitno retroaktivnost veljavnosti predpisov in s tem pravic, ki so po ustavi nedovoljene. Kasnejši zakon (Zpiz-2L) je povozil pripadajoče pravice določeni skupini upokojencev in jim trajno odvzel en odstotek pokojnine. To bi morali razložiti, gospod Papež, takšno pojasnilo sem pričakoval od vas. Upam, da se bo v zvezi s to kršitvijo oglasil tudi varuh človekovih pravic.
Gorazd Cuznar, Črnomelj
