Festivalsko platformo Trigger je leta 2019 zasnovalo več slovenskih neinstitucionalnih producentov z namenom, da bi prostor domače neodvisne uprizoritvene produkcije odprli mednarodnemu okolju in z njim vzpostavili tesnejši stik, bodisi prek gostovanj posameznih predstav v tujini ali prek okrepljenega sodelovanja s tujimi producenti in festivali ter prenosa veščin. Na Triggerju lahko tako gostje iz tujine – umetniški direktorji festivalov, agenti, programski vodje in distributerji – v nekaj dneh zgoščenega programa spoznajo razmere v slovenski neodvisni produkciji in najboljše, kar ima ta trenutno ponuditi svetu; letos jih v Maribor in Ljubljano prihaja 23.

Platformo sicer razvija Gledališče Glej v koprodukciji s Centrom za kreativnost (ta deluje v okviru Muzeja za arhitekturo in oblikovanje) in ob partnerskem sodelovanju z zavodom Bunker, Momentom, društvom Mesto žensk, društvom Pekinpah in programom Nova pošta Slovenskega mladinskega gledališča ter zavoda Maska.

Revija najbolj zanimivega

»Osrednji cilji platforme so izboljšanje možnosti za delo slovenskih umetnikov na mednarodnem trgu, krepitev položaja slovenskih producentov s področja neodvisne uprizoritvene produkcije in povečanje možnosti distribucije neodvisnih predstav tako v domačem kot v mednarodnem okolju,« pojasnjuje programska koordinatorka Triggerja Barbara Poček, sicer producentka v Gledališču Glej.

Kot pravi, zasnova platforme temelji na treh programskih stebrih – prvi (in najpomembnejši) je tako imenovani showcase, torej predstavitev izbranih uprizoritev sodobne slovenske neodvisne produkcije, za katere ocenijo, da bi utegnile biti zanimive za mednarodno okolje. Letos se bo v njem zvrstilo deset predstav, med njimi so na primer avtorska predstava Victoria 2.0 Zale Ane Štiglic in Zorana Petrovića, performans Sad Sam Lucky Matije Ferlina, Velika pričakovanja kolektiva Beton Ltd. ali uprizoritev Vročina v režiji Žige Divjaka. Nabor bodo dopolnili še projekcija filmskega eseja Southwind Marka Požlepa in Maxima Berthouja ter dva pogovora z umetniki. »V prejšnjih izdajah je bil poudarek bolj na umetnikih, ki so bili v mednarodnem prostoru malo manj znani, tokratna platforma pa ponuja predvsem imena, ki so v tujini že precej prepoznavna,« pristavlja Barbara Poček.

Kako do decentralizacije?

Drugi programski steber je okrogla miza s temo decentralizacije umetnosti, ki se bo letos posvetila vprašanju razvoja občinstva zunaj večjih urbanih središč. Potekala bo danes v prostorih GT22 v Mariboru; skupaj z Niko Bezeljak iz tamkajšnjega KUD Moment jo bo vodila direktorica zavoda Bunker Alma R. Selimović, ki je poudarila, da je decentralizacija bistvena za dostopnost kulture in umetnosti, »vendar pri nas ostaja na pretežno deklarativni ravni«. »Vseeno sva se z Niko odločili, da bomo raje kot o sistemskih težavah govorili o uspešnih praksah, ki že obstajajo po Sloveniji.« Okroglo mizo bo sicer uvedel gledališki esej Blaža Šefa Pet načrtov globalizacije, ki je nastal v okviru cikla Takorekoč na Novi pošti, med drugim pa ji bo sledila predstava Kako smo prišli do sem? v zasnovi ter izvedbi Mateja Recerja in Gregorja Zorca.

Tretji sklop platforme predstavljajo različni diskurzivni programi in delavnice. Med temi je Barbara Poček izpostavila razpravo Dekolonizacija estetik, ki sta jo zasnovala Urška Brodar, dramaturginja v Slovenskem mladinskem gledališču, in umetniški vodja festivala uprizoritvenih umetnosti Spring v Utrechtu Grzegorz Reske, ter delavnico Moč in sprememba, ki jo bo vodila avstralska režiserka in producentka Pippa Bailey, osredotočala pa se bo na vprašanje kreativnega sektorja kot nosilca širših družbenih sprememb – ta bo v soboto tudi zaključila letošnji Trigger.