Dejansko se je kredit samo obračunaval v CHF, kreditojemalci so dobili kredit v evrih (EUR). Ga. Caprirolo je zagovarjala stališče bank, da so si kreditojemalci sami krivi, ker so vzeli kredit s klavzulo CHF. To, da so banke v letih 2004–2010 na veliko propagirale takšne kredite, se ji ne zdi nič spornega. Ni ji prišlo na misel, da banke le nimajo vedno prav. Pri teh kreditih so se začeli obroki odplačila enormno povečevati po letu 2010. Enako tudi ne upošteva stališča evropske direktive, ki je zavzela popolnoma drugačno stališče. V Sloveniji je bilo danih od 40.000 do 50.000 takih kreditov.
Srh me je spreletel, s kakšno lahkoto ga. Caprirolo zavaja slovensko javnost. Celo omalovažujoče se je izrazila o kreditojemalcih. K njenemu delu spada tudi seznanjanje z novostmi o tej problematiki v EU in s tem, kaj se dogaja s temi krediti v drugih državah. Ve se, da so se takšni krediti dajali v glavnem v vzhodnoevropskih državah. Ga. Caprirolo ni v službi naših bank, zdaj tujih bank, pač pa je direktorica Združenja bank Slovenije in bi morala zato prisluhniti kreditojemalcem ter se zgledovati po tujih praksah.
V primeru, da se bodo krediti reševali prek evropskega sodišča, bo Slovenija obsojena in bo morala država plačati odškodnine iz svojega proračuna. Če pa bodo banke obsojene doma, bodo morale odškodnino kreditojemalcem same poravnati iz dodatnega dobička, ki so ga zaslužile pri dajanju kreditov s klavzulo CHF.
Smešno je, da mi kot majhna država skušamo nasprotovati vsej Evropi in se nočemo prilagoditi večjim državam (Španija, Francija, Italija, Poljska, Madžarska), ki to problematiko rešujejo bolj smelo in odločno. Njihova sodišča obsojajo banke in jim nalagajo vrnitev preveč izplačanega kredita kreditojemalcem. Hrvaški sabor je že pred dvema letoma sprejel zakon, po katerem so spremenili kredite v CHF v kune. Izenačili so jih s preostalimi krediti v kunah. Tako so naredile še nekatere države. Avstrija je že leta 2004 prepovedala dajanje kreditov s klavzulo v CHF.
Čudim se, da vodilni v Banki Slovenije niso reagirali na ta opozorila. Takšne kredite so na naših bankah jemali tudi tam zaposleni, kreditni referenti in celo vodje na kreditnih oddelkih. Kaj so torej lahko svetovali kreditojemalcem? Ti krediti so se sčasoma povišali za 50 odstotkov in več: denimo stanovanjski kredit, vzet za 15 let v letu 2006 v višini cca. 62.000 evrov s klavzulo CHF, je bil odplačan v višini 100.000 evrov, kar je nenormalno visoko. Banke niso nosile nobenega tveganja, vsega so prevzeli nase kreditojemalci. Banke so najele in plačale strokovnjake ekonomije in prava, ki so razlagali, da imajo prav le banke, kreditojemalci pa ne.
Ga. Caprirolo je povedala, da je individualnih tožb v Sloveniji 250. Kakor se sliši, je v večini senatov na vrhovnem sodišču, ki razpravlja o teh kreditih, predsedoval g. Jan Zobec. Menda so bile vse pritožbe zavrnjene.
Naša sodišča dobro poznajo stanje in reševanje teh kreditov po sodiščih v tujini. Kaj jih odvrača od tega, da bi bili naši kreditojemalci enako obravnavani kot kreditojemalci v tujini? Zakaj ne upoštevajo evropske direktive? Ali so Banka Slovenije in naša sodišča v službi bank, ki so zdaj v tuji lasti? Kdaj se bomo temu uprli? Kako to, da niso objavljeni zaključki seje parlamentarnega odbora, ki je zasedal 19. januarja 2022, kjer je 15 poslancev od 18 sprejelo predlog državnega sveta v podporo rešitve problematike kreditov v CHF?
Matija Perko, Nova Gorica
