Skupno število covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, se je povečalo za 28, število bolnikov na intenzivnem zdravljenju glede na dan prej ostaja nespremenjeno. Najmlajši hospitaliziran bolnik je star 20 let, najmlajši bolnik na intenzivni negi pa 32 let. Med drugim je hospitaliziranih osem porodnic, je na današnji vladni novinarski konferenci povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar.
Opozoril je, da je stanje v bolnišnicah še vedno resno. Glede na prejšnji teden beležijo povečanje za 93 bolnikov oz. za 23 odstotkov na navadnih oddelkih, na intenzivnih pa se je število bolnikov zmerno znižalo. V zadnjem tednu je umrlo 80 bolnikov s covidom-19.
Stanje v bolnišnicah je po njegovih besedah še vedno resno. Glede na napovedne modele pričakujejo, da se bo število hospitaliziranih še povečalo. Za potrebe navadnih oddelkov je trenutno aktiviranih 12 covidnih bolnišnic, za intenzivno pa 10. »Glede na današnje kapacitete in trende zadnjih dni bodo kapacitete na navadnih oddelkih danes povečali v sedmih bolnišnicah,« je napovedal. Bolnišnice, ki ne zdravijo covidnih bolnikov, pa po njegovih besedah izvajajo redni program.
Skoraj 120 tisoč aktivnih okužb
Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji trenutno 118.636 aktivnih okužb. Število aktivnih primerov okužb se je v nedeljo v primerjavi z dnevom prej povišalo za 6119. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov, ki trenutno znaša 10.474, je v primerjavi s predhodnim dnem višje za 524. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev znaša 5620, kar je 291 več kot dan prej.
V primerjavi z minulo nedeljo, ko so opravili 7901 PCR-testov in potrdili 4967 okužb, so to nedeljo potrdili 3429 okužb več. Delež pozitivnih testov se je glede na minulo nedeljo povečal za 12,7 odstotne točke. V nedeljo so opravili tudi 44.909 hitrih testov, katerih pozitivne rezultate preverjajo še s PCR-testi.
Po podatkih vlade je z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 trenutno cepljenih 1.259.418 ljudi, kar predstavlja 60 odstotkov populacije. Z vsemi odmerki je cepljenih 1.206.715 ljudi, kar je 57 odstotkov prebivalstva. Med starejšimi od 18 let je s prvim odmerkom cepljenih 70 odstotkov prebivalstva, z vsemi odmerki pa 67 odstotkov. S prvim odmerkom je cepljenih 80 odstotkov starejših od 50 let, z vsemi pa 78 odstotkov. Poživitveni odmerek je po aktualnih podatkih prejelo 573.552 ljudi.
Čakš Jager: Največji porast okužb je v šolah
Nuška Čakš Jager, namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni NIJZ, je na današnji novinarski konferenci povedala, da največji porast okužb trenutno beležijo v Aziji, približno 20-odstotnega, medtem ko njihovo število v Afriki upada. Gledano po državah največjo rast okužb po svetu beležijo Združene države Amerike, Francija in Indija. Najvišja incidenca okužb na 100.000 prebivalcev v svetovnem merilu je v Evropi, sledi Severna Amerika, največ smrti pa je v Aziji.
Čaks Jagrova je ob tem opozorila na ogromne razlike v precepljenosti prebivalstva po svetu. V nekaterih afriških državah je denimo cepljenih le nekaj odstotkov ljudi, v Združenih arabskih emiratih pa kar 99 odstotkov. Sicer pa je po svetu prejelo vsaj en odmerek cepiva 57 odstotkov ljudi, približno 47 odstotkov pa je polno cepljenih. V EU je med starejšimi od 18 let polno celjenih 80,9 odstotka ljudi, pri čemer pa razpon med državami sega od 33,9 do 94,3 odstotka.
V večini evropskih držav že prevladuje različica omikron. »Za to različico je značilna velika kužnost, a manj hospitalizacij, pri čemer pa še vedno ni jasno, kakšen učinek bo imela na celotno populacijo,« je povedala.
V Sloveniji je 14-dnevna incidenca okužb, ki znaša 5620, več kot dvakrat višja od povprečja EU, k sreči pa število smrti tej izjemni rasti okužb ne sledi. Kot je dejala, se število okužb še zlasti močno povečuje v šolah, zlasti med dijaki, starimi od 14 do 19 let. Precejšen porast beležijo tudi med zaposlenimi, zato priporoča čim več dela od doma, kjer je to možno, sicer pa čim več distance in zaščite. Nekaj več okužb sicer beležijo tudi v domovih starejših občanov, a gre tudi v teh primerih večinoma za blažje oblike okužbe.
Skrajšanje izolacij
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je spomnil na spremembe pri trajanju izolacije po okužbi, ki se je po vladni odločitvi z današnjim dnem za večino okuženih skrajšala iz deset na sedem dni.
Za skrajševanje izolacije morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da je oseba 24 ur pred zaključkom izolacije brez vročine, ne da bi vzela tablete, in brez drugih pomembnih težav, sicer se trajanje izolacije podaljša. Drugi pogoj je, da je oseba sedmi dan negativna na hitrem antigenskem testu pri pooblaščenih izvajalcih testiranja. Samotestiranje ne zadostuje.
Če je test pozitiven, se oseba vrne v izolacijo in ponovi testiranje naslednji dan vse do desetega dne, ko se izolacija po prejšnjih smernicah zaključi brez opravljenega testa. Sprememba velja tudi za osebe, ki so že v izolaciji. Ob izpolnjevanju navedenih pogojev lahko oseba po sedmih dneh prekine izolacijo. Nato pa se mora še tri dni čim bolj izogibati stikom z ljudmi in pravilno uporabljati kirurško masko ali masko tipa FFP2.
Začetek izolacije je pri osebah, ki so brez simptomov, od dneva pozitivnega PCR-testa. Pri osebah s simptomi in potrjeno okužbo s testom PCR pa se upošteva prvi dan simptomov. Z današnjim dnem lahko izolacijo krajšajo tudi tisti, ki so pozitivne izvide PCR-testiranj prejeli v preteklem tednu. Vendar pa po besedah državnega sekretarja skrajševanje izolacije ni možno za osebe, ki sodijo v skupino bolnikov z oslabljenim imunskim sistemom (osebe, ki prejemajo kemoterapijo in biološka zdravila ali imajo bolezni imunskega sistema), in za osebe s težjim potekom covida-19, ki zahteva hospitalizacijo.
Prebolevniška QR-koda veljavna šele z enajstim dnem po potrjeni okužbi
V skladu s pravili evropskega covidnega potrdila je izdaja QR-kode za prebolevnike možna z enajstim dnem po pozitivnem PCR testu, zato osebe med osmim in desetim dnevom ne bodo imele veljavne QR-kode, je še pojasnil Vindišar.
Po dodatnih pogovorih s stroko so na ministrstvu tudi sprejeli odločitev, da posebni termini za testiranje tistih, ki bodo prekinili izolacijo, niso potrebni. »Kljub temu svetujemo, da se ljudje udeležijo testiranja v zaključnih terminih opravljanja testiranja pri izvajalcu,« je dejal. Laboratoriji se po Vindišarjevih besedah trudijo obveščati o rezultatih PCR-testov v 48 urah, a so pri takšni množici okužb, kot je dejala Čakš Jagrova, zamude pričakovane.
