Zdi se, da so 64-letnemu črnogorskemu premierju Zdravku Krivokapiću, ki ima podporo predvsem v srbski pravoslavni cerkvi, šteti dnevi na čelu vlade. Majhna proevropska, liberalna in multietnična politična formacija URA, znana po tem, da je leta 2020 s svojimi tremi poslanci vstopila v precej prosrbsko Krivokapićevo vlado, je včeraj v skupščini vložila zahtevo za glasovanje o nezaupnici vladi. Ker jo je podpisalo več kot 27 izmed 81 poslancev, bo najkasneje v začetku februarja skupščina odločala o usodi sedanje vlade.
Đukanovićevi socialisti ga bodo podprli
To je prvi korak k uresničevanju ideje o novi manjšinski vladi, s katero je – ob tem, ko niti sedanja Krivokapićeva »vlada strokovnjakov« nima večine v skupščini – v ponedeljek na dan prišel 36-letni voditelj grupacije URA in podpredsednik vlade Dritan Abazović. Bistveni del njegovega predloga je, da v vladi ne bi sodelovali ne izrazito prosrbska Demokratična fronta (DF) ne opozicijska Demokratična stranka socialistov (DPS) predsednika države Mila Đukanovića. Kljub temu pa Abazović pričakuje podporo obeh manjšinskih vlad. To je toliko bolj nenavadno, ker gre za dve največji parlamentarni grupaciji: DF ima 21 poslancev, DPS pa 30.
Abazovićev predlog o takšni manjšinski vladi so podprle manjše opozicijske stranke, kot so obe albanski in bošnjaška, in tudi velik del poslancev opozicijske DPS. Iz vodstva Đukanovićeve stranke so sporočili, da so pripravljeni podpreti vsako pobudo, ki bi vodila do rušenja sedanje vlade in sedanjega premierja. Menda pa bo tudi Socialistična ljudska stranka, ki se je leta 2020 povezala z DF, glasovala proti premierju, s katerim je zdaj v konfliktu.
Premier je za glas ljudstva
Krivokapić, ki hoče dati vtis proevropskega in zmernega prosrbskega konservativnega politika, pa je na novinarski konferenci v torek dejal, da bi bila vladna koalicija manjših strank prevara volilcev. Je pa položaj že zdaj zapleten. DF, ki je bila največja vladna stranka, je Krivokapića po volitvah leta 2020 predlagala in postavila za »tehničnega premierja«, nato pa z njim prišla v spor in vladi odrekla podporo. Krivokapić, ki je univerzitetni profesor strojništva, vidi rešitev te politične krize v širitvi vlade, o čemer koalicijske stranke že več mesecev neuspešno razpravljajo. V torek je dejal: »Najbolj poštena rešitev bi bila, da svojo voljo izrazijo državljani, torej predčasne parlamentarne volitve maja hkrati z rednimi lokalnimi volitvami.« Sam ne namerava odstopiti, ker meni, da dobro opravlja delo in da je uspešen z reformami. Dejal je še, da ga udarec Abazovića ni presenetil, potem ko je ta jeseni 2021 skupaj s črnogorskim zunanjim ministrom obiskal ZDA.
Vprašanje pa je, kako bo manjšinska vlada, kot si jo je zamislil Abazović, lahko delovala. Nekoliko utopična se zdi njegova zamisel, da bi lahko Đukanovićeva stranka DPS in prosrbska DF podpirali vlado, čeprav ne bosta v njej. In če bi Abazović, ki je od leta 2020 vedno znova v središču pozornosti medijev, privolil v sodelovanje z Đukanovićevo stranko, bi to pomenilo, da njegova URA opušča načelno politiko, s katero je bojkotirala sodelovanje z DPS, obtoženo korupcije.
