Na svoj 43. rojstni dan je Maltežanka Roberta Metsola dobila veliko darilo – 458 evropskih poslancev jo je danes izvolilo za novo predsednico evropskega parlamenta (EP). Dosedanja prva podpredsednica EP bo tako naslednji dve leti in pol do konca mandata evropskih poslancev na čelu edine neposredno izvoljene institucije v Evropski uniji, kjer je nasledila nedavno preminulega Davida Sassolija.
Po dvajsetih letih je na čelu EP ponovno ženska, v celotni zgodovini institucije pa je šele njena tretja predsednica (v začetku osemdesetih je bila to Francozinja Simone Veil, na prelomu tisočletja pa Nicole Fontaine, tudi iz Francije).
Weber ji je tlakoval pot
Metsolova je krščanska demokratka in pripada največji politični skupini v EP – Evropski ljudski stranki. Med tremi kandidatkami, ki so se potegovale za položaj (ob Švedinji Alice Bah Kuhnke iz Evropskih zelenih in Španki Siri Rego iz Levice), je ves čas veljala za favoritinjo. Evropska stranka jo je za svojo kandidatinjo določila lansko jesen, potem ko se je naskoku na predsedniško mesto parlamenta odpovedal vodja poslanske skupine EPP Manfred Weber. Že ob izvolitvi sedanje sestave EP leta 2019 pa je bila s socialisti dogovorjena menjava na predsedniškem položaju na polovici mandata.
V zadnjih mesecih se je Metsolova predstavljala poslanskim skupinam, po rezultatu glasovanja sodeč pa je podporo dobila od vseh treh največjih političnih skupin – EPP, socialistov in liberalcev. Ti naj bi za podporo Metsolovi in za to, da niso nastopili s svojim kandidatom za mesto predsednika parlamenta, dobili po eno podpredsedniško mesto več. Z izvolitvijo Metsolove pa so članice Evropske ljudske stranke na čelu treh od štirih institucij Evropske unije – Ursula von der Leyen vodi evropsko komisijo, Christine Lagarde pa Evropsko centralno banko.
Stopila je v velike čevlje
»Zavedam se, da stopam v velike čevlje,« je po izvolitvi s poklonom Davidu Sassoliju dejala Metsolova. V govoru parlamentarcem se je zavzela za združitev Cipra in za spremembo zastale evropske politike do zahodnega Balkana. Močno se je postavila tudi v bran vladavini prava in človekovim pravicam, kar je ena izmed temeljnih značilnosti EP. »Naj bom jasna: tisti, ki želijo uničiti Evropo, vedite, da vam bo parlament nasprotoval. Tisti, ki poskušajo spodkopati demokracijo, vladavino prava, svobodo govora in temeljne pravice, ter tisti, ki napadajo ženske in zavračajo pravice našim LGBTIQ-državljanom, vedite: parlament česa takšnega nikoli ne bo sprejel,« se je v bran temeljnim evropskim vrednotam postavila Metsolova.
Nova predsednica EP je bila devet let članica odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), znotraj tega odbora pa je bila prav tako članica skupine za spremljanje vladavine prava. Za mnoge je problematično, da je v preteklosti nasprotovala več resolucijam evropskega parlamenta, ki so izražale podporo pravici do splava. Toda danes je po izvolitvi za predsednico parlamenta, kjer želi med političnimi skupinami graditi mostove, zagotavljala, da bodo odslej stališča EP v podporo pravici do splava nedvoumno postala tudi njena.
