V Srbiji se je na nedeljskem referendumu 59 odstotkov izreklo za ustavne spremembe na področju pravosodja, kot jih je od Beograda na pristopnih pogajanjih zahtevala Evropska unija. »Srbija je danes poslala v svet pozitivno podobo sebe,« je po referendumu dejal predsednik Aleksandar Vučić.
Gre za to, da o tem, kdo bo sodnik in tožilec, ne bo več odločal parlament, ampak visoki svet sodstva in visoki svet tožilstva. Vendar bo srbska skupščina še vedno imela vpliv. V sodnem svetu bodo namreč sedeli predsednik vrhovnega sodišča in šest članov, ki jih izvolijo sodniki, štiri člane iz vrst uglednih pravnikov pa bodo izvolili v parlamentu. V tožilskem svetu bo pet članov, ki jih izvolijo tožilci, in štirje člani, ki jih bodo izbrali v parlamentu. V obeh svetih bosta tudi vrhovni javni tožilec in pravosodni minister.
Vladajoča stranka ni mogla izgubiti
Ugledni srbski pravnik in borec za človekove pravice Milan Antonijević je ocenil, da so referendum oziroma potrjene ustavne spremembe pomemben korak k neodvisnosti pravosodja. »Ustavne spremembe, o katerih so glasovali na tem referendumu, sta podprli stroka in beneška komisija. Očitno obstaja pripravljenost, da 30 let po uvedbi večstrankarskega sistema končno pride do delitve oblasti (na izvršno, zakonodajno in sodno). Ali bo šlo v tej smeri tudi naprej, pa je odvisno od tega, ali bodo zakoni, ki bodo sledili, preprečevali vpliv političnih strank na delo sodnikov in tožilcev,« je Antonijević dejal za Dnevnik. Po njegovem mnenju si je treba še naprej prizadevati, da se pogajanja z EU izkoristijo za neodvisnost sodnikov in tožilcev.
Je pa razočaran nad opozicijo, ki je referendum o pravosodju spremenila v referendum za Vučića ali proti njemu, del opozicije pa je pozival proti udeležbi na referendumu, ki je bila tridesetodstotna. »Upam, da bodo po tej jasni opredelitvi državljanov Srbije za neodvisno sodstvo morale tudi stranke, ki bodo po parlamentarnih volitvah 3. aprila prišle v skupščino, jasno povedati, kaj ponujajo glede delitve oblasti.« O Vučićevi stranki pa Antonijević pravi, da bi slavila ob kakršnem koli rezultatu referenduma.
»Ljudje niso vedeli, za kaj gre«
Manj zadovoljen z referendumom je bil v pogovoru za Dnevnik profesor ustavnega in upravnega prava na beograjski pravni fakulteti dr. Bogoljub Milosavljević: »Tridesetodstotna udeležba je majhna in je posledica slabih priprav referenduma ter odsotnosti kampanje, ki bi morala pojasniti pomen teh ustavnih sprememb. Državljanom pravzaprav ni bilo jasno, za kaj gre, stranke na oblasti pa se niso potrudile, da bi jim to pojasnile. Volilci so glasovali za sedanjo oblast ali proti njej; tako je šlo na referendumu za merjenje moči med oblastjo in opozicijo. Zdi se, da tudi stranke na oblasti na te ustavne spremembe pristajajo zaradi EU, ne pa zato, ker bi si želele neodvisno sodstvo in vladavino prava,« je dejal.
Po njegovem mnenju bi bile ustavne spremembe lahko boljše, a da za to ni bilo volje zaradi želje po ohranitvi prostora za politični vpliv na sodnike in tožilce. »Tako bo štiri ugledne pravnike v vrhovni svet sodstva in vrhovni svet tožilstva volila skupščina, ne pa pravniška združenja, odvetniki ali pravne fakultete. Prava bitka za neodvisnost sodstva pa bo potekala, ko bodo nastajali novi zakoni o sodstvu in tožilstvu, saj je ustava samo okvir, ki ga je treba v zakonih natančno razdelati, da bi prišli do pravih poroštev za neodvisnost sodstva,« je dejal Milosavljević.
Dejal je še, da v treh največjih mestih – Beogradu, Novem Sadu in Nišu – večina udeležencev referenduma ni glasovala za ustavne spremembe, kar priča o veliki moči opozicije v velikih mestih. »Opozicija pa je bila proti ustavnim spremembam, ne zato, ker bi bile slabe, ampak ker je proti vsemu, kar predlaga oblast in ker se hoče polastiti oblasti. Za to bo imela priložnost 3. aprila, ko bodo parlamentarne in predsedniške volitve.«
