Okoli štiristo metrov dolga vlečnica Kozji hrbet, ki so jo po dobrih desetih letih samevanja nad Bohinjsko Bistrico ponovno pognali decembra, je prvi korak k uresničevanju načrtov o ureditvi smučišča 2864 v Bohinju, poimenovanega po nadmorski višini Triglava. Vendar so zdaj načrti lastnikov smučišča precej okrnjeni glede na prvotne. Kot nam je na uradnem odprtju smučišča Kozji hrbet povedal Franc Alain Furlani, direktor in lastnik družbe Furlani, ki je tudi ena od solastnic družbe 2864 Bohinj, so se zdaj lastniki te družbe osredotočili zgolj na oživljanje nekdanjega smučišča Kobla.
Dve kabinski žičnici in pet vlečnic
Kot je pojasnil Furlani, ki je tudi zastopnik družbe Leitner za zahodni Balkan, zdaj načrti za smučišče 2864 temeljijo na gradnji dveh kabinskih žičnic na Kobli – prva bi šla po njegovih besedah do Raven, druga pa z vmesno postajo do vrha obstoječega smučišča Kobla. Ob tem naj bi bilo na smučišču še pet vlečnic. »Sem spada še urejanje vse potrebne infrastrukture, šola smučanja, gostinski lokal, izposoja smučarske in kolesarske opreme, saj računamo tudi na poletni turizem,« je našteval Furlani. Že ti načrti naj bi stali okoli 30 milijonov evrov, a se cene materialov v gradbeništvu tako naglo dvigujejo, da bo verjetno potrebna revizija projekta.
Pred slabima dvema letoma, ko smo preverjali, kaj je novega pri uresničevanju smučišča 2864, so nam lastniki pojasnili, da še vedno nameravajo povezati obstoječe smučišče Kobla z obstoječim smučiščem Soriška planina. Novo veliko smučišče bi se raztezalo na 30 hektarih zemljišč. Imelo naj bi tri kabinske žičnice, za zasneževanje tudi ob temperaturah nad ničlo naj bi skrbelo 40 zasneževalnih topov in 120 žiraf. Postalo naj bi gonilo razvoja tega dela Bohinja in naj bi zaposlovalo 70 ljudi, medtem ko naj bi se po njegovih strminah vsako sezono spustilo okoli 150.000 smučarjev.
Morebitno povezavo s Soriško planino odmaknili v prihodnost
Ne da so lastniki obupali nad povezovanjem nekdanje Koble s Soriško planino, Furlani pravi, da ob dolgotrajnih postopkih o tej fazi urejanja smučišča 2864, ki naj bi sledila obujanju Koble, še ne razmišljajo, čeprav so za povezovanje po njegovih besedah na Soriški planini zainteresirani. Že več kot dve leti si namreč za območje nekdanjega smučišča, ki je imelo včasih vsa dovoljenja, lastniki prizadevajo, da bi pridobili okoljevarstveno soglasje, na podlagi katerega bi skupaj z drugimi potrebnimi soglasji in dokumenti lahko zaprosili za gradbeno dovoljenje za postavitev žičniških naprav. A napredek je izjemno počasen.
»Če povem po pravici, je družba Leitner nad tem projektom nekoliko obupala,« je pojasnil Furlani. Podjetje, ki je znano po izdelavi žičniških naprav, si je po njegovih besedah obetalo, da bo na tem smučišču ponosno razkazovalo vso svojo najsodobnejšo tehnologijo. Vendar projekt ni napredoval, družba pa je v tem času postavila okoli 25 žičniških naprav na območju nekdanje Jugoslavije in na smučiščih uredila tudi zasneževanje. »Vsekakor bo Leitner, če nam uspe obuditi Koblo, še vedno zraven, saj je že doslej za dokumentacijo vložil več kot 700.000 evrov,« pravi naš sogovornik. Dodaja, da z lokalnim okoljem dobro sodeluje, motivacijo za nadaljevanje zahtevnega projekta pa osebno črpa tudi iz svojih spominov. »Prihajam z Goriškega in Kobla je bila tako rekoč naše domače smučišče. Po bohinjski progi smo s primorske strani na smučanje na Koblo hodili z vlakom, v gimnaziji smo imeli tukaj tudi športne dneve,« se nostalgično spominja časov, ko je smučišče Kobla še v celoti delovalo.
