Kreditiranje nebančnega sektorja se je v drugem četrtletju 2021 medletno pričelo krepiti, rast pa je do oktobra dosegla 4,5 odstotka. Rast kreditiranja gospodinjstev, ki je bila oktobra 3,8-odstotna, je predvsem posledica rasti stanovanjskih posojil. Njihova medletna rast se je namreč v zadnjih mesecih močno zvišala in je oktobra znašala 8,1 odstotka, medtem ko se je medletni upad potrošniških posojil v zadnjih mesecih stabiliziral (na -6,2 odstotka v oktobru), so zapisali na Banki Slovenije.
Medletna rast posojil nefinančnim družbam (NFD) se je oktobra okrepila na 5,1 odstotka, kar pretežno izhaja iz razmeroma nizke lanske osnove in večjega obsega posojil dvema podjetjema (brez teh dveh dejavnikov je bila rast 1,8-odstotna). K skupni rasti so tako največ prispevala posojila za investicije v osnovna sredstva ter posojila za namen financiranja obratnih sredstev.
Po dejavnostih so bile rasti najvišje v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, dejavnosti oskrbe z elektriko in vodo ter gradbeništvu. Po več kot enoletnem obdobju upadanja so se povečala tudi posojila v dejavnosti trgovine, medtem ko so v dejavnosti prometa in skladiščenja še naprej beležila medletno upadanje obsega.
Kazalniki kakovosti portfelja bank na ravni sistema, po izboljševanju v prvem polletju 2021, v zadnjih mesecih ostajajo na doseženih ravneh. Kljub temu se v nekaterih dejavnostih, predvsem storitvenih, delež izpostavljenosti s povečanim kreditnim tveganjem ponovno povečuje. Poslabšanje kazalnikov je prisotno tudi v nekaterih segmentih posojil prebivalstvu, so zapisali v centralni banki.
Vloge gospodinjstev kljub upočasnjeni rasti ostajajo visoke
Ugodne gospodarske razmere so upočasnile tudi rast vlog gospodinjstev in nefinančnih družb, najverjetneje zaradi povečanja financiranja morebitnih odloženih in novih investicij. Tako so se vloge gospodinjstev, po daljšem obdobju naraščanja, od avgusta do oktobra zmanjšale za 132 milijonov evrov, vendar njihov skupni letošnji prirast še vedno močno presega vrednost prirastov vlog nef. družb.
Dohodkovna gibanja v bančnem sistemu so se septembra in oktobra v primerjavi s poletnimi meseci nekoliko izboljšala, vendar neto dohodek v slovenskem bančnem sistemu še vedno stagnira. Neto obrestni prihodki se sicer še naprej zmanjšujejo, a se njihov upad ob okrepljenem kreditiranju medletno upočasnjuje, oktobra so bili medletno manjši za 3,3 odstotka. Znižuje se tudi neto obrestna marža, ki je za zadnje enoletno obdobje znašala 1,42 odstotka.
Visok dobiček posledica sproščanja oslabitev in rezervacij
Dobiček pred obdavčitvijo v bančnem sistemu ostaja visok in je oktobra znašal 402 milijona evrov, donosnost na kapital pred obdavčitvijo pa je bila 9,9-odstotna. K še vedno visokemu dobičku je prispevalo dejstvo, da je 11 od 16 bank neto sproščalo oslabitve in rezervacije. Za slovenski bančni sistem je značilno, da je bil v obdobju zadnjih let večkrat eden redkih v EU z neto sproščanjem oslabitev.
Na višino dobičkonosnosti bo po oceni Banke Slovenije v prihodnje vplivala predvsem stabilnost gibanja dohodka v bančnem sistemu, bolj kratkoročno pa zlasti gibanje neto oslabitev in rezervacij. Ob nadaljnjem medletnem zniževanju neto obrestnih prihodkov in stagniranju dohodka ostaja dolgoročno vzdrževanje dobičkonosnosti na trenutnih ravneh negotovo.
