Precejšen delež povečanja namreč zajemajo prav stanovanjska posojila, katerih rast se je sicer močno umirila - z neverjetnih 70 odstotkov sredi leta 2006 (tudi države evrskega območja so sredi leta 2006 beležile rekordne rasti posojil za nakupe stanovanj, a ta je znašal "le" 12 odstotkov) na dobrih 14 odstotkov avgusta lani, decembra pa je medletna rast stanovanjskih posojil po podatkih Banke Slovenije znašala 15,7 odstotka. Po ocenah centralnih bančnikov je to "razmeroma visoka rast". Za primerjavo, v evrskem območju je bila rast lani decembra le 1,5-odstotna.
Vnovičen pospešek zadolževanja za nakup stanovanj gre zagotovo pripisati vsaj dvema dejstvoma. Prvič, da so se cene stanovanj lani po dolgem času znižale - v Evropski centralni banki (ECB) celo ugotavljajo, da so se cene stanovanj na medletni ravni v prvi polovici lanskega leta najbolj znižale na Irskem (-10,4 odstotka), v Španiji (-7,6 odstotka), Franciji (-8,1 odstotka), na Malti (-7,9 odstotka) in v Sloveniji (-8,4 odstotka). A po drugi strani je imela Slovenija med državami z evrom v zadnjih nekaj letih tudi najvišjo rast cen stanovanj, celo dvakrat višjo. Leta 2007 na primer 22,6-odstotno. Ob bok se ji po podražitvah lahko postavi le še Slovaška (23,9 odstotka).
Drugič pa, kar je razbrati iz podatkov Banke Slovenije, da so se nova stanovanjska posojila, predvsem zaradi nizkega Euriborja, pocenila. Efektivna obrestna mera je decembra znašala 3,56 odstotka, kar je skoraj za polovico manj kot decembra predlani (6,64 odstotka). Kljub temu slovenske banke za nova stanovanjska posojila še vedno zaračunavajo več, kot znaša povprečje v evrskem območju, čeprav se je razlika zmanjšala že pod odstotno točko.
