Na prihajajočih volitvah je zato KUL edina alternativa aktualni koaliciji. Štiri stranke predstavljajo alternativo nacionalistični SDS, ki svojo politiko po skoraj dveh letih zavoženega boja proti covidu-19 utemeljuje na antikomunizmu in odnosu do preteklosti. Šovinizem, homofobija, spodbujanje rasne in verske nestrpnosti, uničevanje institucij, napadi na medije, grožnje državljanom, sramotenje države pred Evropo in svetom so le latentne posledice, na katere vladajoča garnitura netalentiranih politikov pristaja v zameno za zdravljenje lastnih frustracij. Slovenija zato potrebuje normalizacijo, ki pogojuje sestop z vlaka vzporedne realnosti, v kateri živijo Janez Janša in njegovi politični sopotniki. Večer v soboto
Nepreslišano: Alem Maksuti, politolog
Slovenski politični prostor je polariziran. Na eni strani imamo KUL, ki ga sestavljajo leve, socialdemokratske in liberalne stranke, na drugi strani pa stranko SDS in njeno koalicijsko partnerico NSi. Slednja se rada ponuja kot sredinska, v resnici pa se trdno oklepa ideologije nacionalizma, ki ji dodaja domoljubne in vojaške stereotipe, s katerimi želi poudariti svojo zvestobo domovini. Sporočila, ki jih oblikujejo pri povprečnem opazovalcu, sprožajo občutek nelagodja in posmeha. Sprožilec, ki bo stranko na volitvah drago stal, je dejstvo, da v očeh volilcev iz dneva v dan postajajo bolj podobni stranki SDS. Zakaj na volitvah podpreti NSi, če lahko podpreš največjo, SDS, ki ima največ možnosti za zmago? To vprašanje se, v sistemu večstrankarske demokracije, postavlja samo od sebe. Tega se v NSi ne zavedajo.