Izdatki za ekonomske dejavnosti so s 4,6 odstotka BDP v letu 2019 porasli na 8,1 odstotka BDP v 2020. Glede na 2019 so bili lani tako višji za 1,58 milijarde evrov. »Višji izdatki so bili v glavnem rezultat ukrepov, sprejetih kot odziv na epidemijo covida 19,« pojasnjuje statistični urad. Večji del tega zneska so bila izplačila subvencij za podporo trgu dela (1,41 milijarde evrov), manjši del pa izplačila turističnih bonov (128 milijonov evrov).
Za socialno zaščito je sektor država tudi lani namenil največji delež izdatkov, in sicer 18,7 odstotka BDP. S 7,97 milijarde evrov leta 2019 so se ti izdatki lani zvišali na 8,77 milijarde evrov. Glavni razlog za tolikšno rast so bila izplačila socialnih prejemkov v povezavi z interventnimi ukrepi.
Več kot pol izdatkov za to področje je bilo namenjenih za področje starosti, predvsem za starostne pokojnine. Izdatki za starost so se zvišali za 8,4 odstotka, s 4,76 milijarde evrov na 5,16 milijarde evrov. Izdatki za področje bolezni in invalidnosti so se v primerjavi s preteklim letom zvišali za 15,9 odstotka oziroma z 972 milijonov evrov na 1,13 milijarde evrov. Izdatki za področje družine in otrok so se zvišali z 890 milijonov evrov na 936 milijonov evrov.
Izdatki za zdravstvo višji za 15 odstotkov
Za zdravstvo je bilo lani namenjenih 3,72 milijarde evrov. Od izdatkov za ta namen v predhodnem letu so bili nominalno višji za 15,2 odstotka ali za 489 milijonov evrov. Najbolj so se povečali izdatki za bolnišnične storitve, za 336 milijonov evrov.
Za preostale namene skupaj je sektor država lani namenil izdatke v višini 16,6 odstotka BDP. Za izobraževanje so šla sredstva v višini 5,8 odstotka BDP oziroma 2,7 milijarde evrov. Izdatki za javno upravo so dosegli 5,4 odstotka BDP oziroma 783 milijonov evrov.
Za javni red in varnost je bilo namenjenih sredstev v višini 1,8 odstotka BDP, za rekreacijo, kulturo in religijo 1,4 odstotka BDP, za obrambo en odstotek BDP, za varstvo okolja in za stanovanjske dejavnosti ter prostorski razvoj pa po 0,6 odstotka BDP.
