Nova Applova produktivna prenosnika macbook pro prihajata v dveh velikostih. Večji se bo lahko pohvalil z diagonalo zaslona 41,2 centimetra (16,2 palca), manjši pa 36 centimetrov (14,2 palca). Zaslona obeh naprav temeljita na tehnologiji mini LED z ločljivostjo 3024×1964 oziroma 254 pik na palec (PPI) pri manjšem modelu ter ločljivostjo 3456×2234 oziroma 254 ppi pri večjem. Premoreta pa tudi zelo lep nabor priključkov. Poleg treh vhodov USB-C oziroma thunderbolt 4 še vhod HDMI, režo za spominsko kartico, vhod za slušalke in ponovno magnetni polnilni priključek. Napravi je sicer mogoče polniti tudi prek priključka USB-C. Z novo generacijo se je s tipkovnice poslovila močno kritizirana prilagodljiva vrstica touchbar, zaslon pa še naprej ne podpira dotika.
Ko govorimo o zunanjosti naprav, najbolj v oči pade prav prenova dizajna zaslona. Ta ima zdaj tanjšo obrobo, ki večinoma znaša 3,5 milimetra. Izjema je majhen izrez pri vrhu zaslona, okoli kamere. Tam je izrez debelejši. Tako je, Apple je frufru razširil še na prenosnike. Gre za estetsko vprašljivo potezo, ki bi znala razdvajati. Kamera ima sicer ločljivost 1080p, ne podpira pa Applovega face ID odklepanja z obrazom. Teža manjšega prenosnika znaša 1,6 kilograma, medtem ko pri macbook pro 16 ta znaša 2,1 ali 2,2 kilograma.
Procesorja m1 pro in m1 max
Največ pozornosti tokratne Appove predstavitve pa sta pritegnila čipa, ki poganjata novi macbook pro napravi. Prvi je m1 pro, drugi pa m1 max. Oba sta nadgradnji Applovega močno hvaljenega, zmogljivega in energijsko učinkovitega čipa m1, ki temelji na ARM-arhitekturi – isti arhitekturi kot procesorji pametnih telefonov. Ko govorimo o nadgradnji, pravzaprav hočemo reči, da je Apple vzel čip m1 in ga povečal. Apple zato trdi, da je novi m1 pro do 70 odstotkov hitrejši pri procesorskih operacijah in dvakrat hitrejši pri grafičnih v primerjavi s čipom m1. Podpira tudi do 32 GB (integriranega) delovnega spomina. Še močnejši je novi m1 max. Na področju procesorskih operacij je primerljiv z m1 pro, na grafičnem področju pa naj bi prinašal 4-krat hitrejši v primerjavi s čipom m1 oziroma dvakrat hitrejši od m1 pro. Podpira pa do 64 GB delovnega spomina. Našteto narekuje, da bo naprava dobrodošel spremljevalec profesionalnim monterjem videov, grafičnih oblikovalcev in vseh drugih, ki se ukvarjajo z zahtevnimi procesorskimi in grafičnimi opravili.
Izbira procesorja ni vezana na velikost prenosnika, z izjemo najšibkejše različice m1 pro, ki premore zgolj 8 procesorskih jeder (namesto desetih). Ta različica procesorja je na voljo zgolj za najcenejšo različico macbook pro 14. Prostor za shranjevanje se giblje med 512 GB oziroma 1 TB in kar 8 TB (vsi ssd). Zelo ambiciozne pa so tudi napovedi o avtonomiji baterije. V primeru macbook pro 14 naj bi ta zdržala do 17 ur predvajanja videov, medtem ko naj bi macbook pro 16 videe predvajal do 21 ur.
Ob opisanem je hitro jasno, da cena naprav ne bo prijazna za žep. V Applovi nemški spletni trgovini je za najosnovnejši macbook pro 14, s šibkejšo različico m1 pro, treba odšteti od 2249 evrov dalje. Za različico s standardnim čipom m1 pro pa se cene začnejo pri 2749 evrov. Izhodiščna cena macbook pro 16 s čipom m1 pro je prav tako 2749 evrov. Za najdražjo različico prenosnika s čipom m1 max, 64 GB delovnega spomina in 8 TB prostora za shranjevanje je treba odšteti 6839 evrov. Avč!
