Župan tako ob tihi podpori vsakokratne vlade v mestnem svetu že leta zavrača razpravo o poslovanju Javnega holdinga Ljubljana (JHL). Ta razpolaga s premoženjem, primerljivim celotnemu proračunu MOL. Akt o ustanovitvi JHL določa: »Svet ustanoviteljev o svojem delu najmanj enkrat letno oziroma na posebno zahtevo poroča mestnemu svetu…, poročevalec pa je župan.« Določba jasna, da bolj biti ne more. Župan jo ignorira, ministrstvo za javno upravo na pritožbe svetnikov ne reagira, razglaša se za nepristojno. Predstavljajte si, da o Slovenskem državnem holdingu (SDH) ne bi smeli razpravljati v parlamentu, ker to ne bi bilo všeč Janši. In bi odločali o poslovanju SDH le on in ministri. Tudi vodstvo SDH bi postavljal premier osebno, po svojem okusu? Se vam zdi neverjetno? Prav to se dogaja v Ljubljani. Pa vendar Janković velja za levičarja.
Kaj pa konkretne odločitve našega župana? Poglejmo sejo zadnjega mestnega sveta, dve točki na temo lokacijske preveritve (instrument, s katerim se omogoči manjši odstop od že sprejetih pravil urejanja prostora).
Prvo lokacijsko preveritev je potrdila županova lista (LZJ) skupaj s svetniki SDS! Baje se ne marajo. Ampak ko je investitor pravi, se najdejo. Investitorju Anderliču ni treba zgraditi kulturne dvorane v njegovi soseski, ki raste na ruševinah kulturnega spomenika Kolizej! Dovolj je, da je plačal 1,5 milijona v državni (ne mestni!) proračun. Je to uresničevanje javnega interesa v korist meščanov? Meni se zdi omogočanje zasebne investicije v zameno za drobiž (v primerjavi s profitom). Ljubljana od tega ne bo imela nič, noben kulturni spomenik ne bo obnovljen. Na primer Plečnikov stadion bo še naprej propadal. Oddelek za kulturo MOL je bil proti potrditvi tega sklepa, eden od najboljših Jankovićevih direktorjev kulturnih zavodov, Simon Kardum, pravi, da je ta nadomestni ukrep nerazumna neumnost. Podžupan in mestni arhitekt Janez Koželj, ki ga ima župan za pravi blagoslov za Ljubljano, nasprotuje temu sklepu, prav tako tudi odbor za urejanje prostora MOL. Ampak župan se ni pustil zmesti. Njegovi svetniki so dobili navodilo, da to potrdijo… Gre le za »manjši odstop od sprejetih pravil urejanja prostora«. Se zdi, da gre za zlorabo predpisa? Ah, no, ne bodimo malenkostni, investitorji morajo nekaj malega zaslužiti.
In druga županova odločitev? Spet le »manjše« odstopanje od prostorskega načrta: investitorju na območju nekdanje tovarne Tovil se dovoli gradnja pred izvedbo protipoplavnih ukrepov. V zameno mora le izkopati jarek, ki bo vodo speljal z gradbišča, in to zaščititi s protipoplavnimi vrečami, da bodo poplavne vode speljane v Gradaščico! Argumenta župana, zakaj je treba znižati poplavno varnost na tem območju in ogroziti sosednje objekte, sta: prvič, investitorju se dela škoda, saj predolgo čaka, da bo država izvedla protipoplavne ukrepe; drugič, investicija je pomembna, saj bo blažila stanovanjsko stisko. Prvi argument bi bil na mestu, ko bi Janković bil predsednik zbornice nepremičninskih investitorjev. Ampak on je župan, njega bi moral skrbeti javni in ne zasebni interes. Kaj pa drugi županov argument? Menda je spregledal ceno stanovanj v tej novogradnji: med 5000 in 8000 evrov na kvadratni meter, kar je za mlade družine ter socialno ogrožene občane nedosegljivo. Še kake špajze v tem objektu si ne morejo kupiti. Gre za investicijo, ki bo omogočala bajen zaslužek in dala priliko, da se poleg v bitcoine in zlate palice investira tudi v luksuzna stanovanja ob Gradaščici. Je to javni interes?
Ampak ostanimo mirni. Župan skrbi za naš blagor. Ob Tromostovju bo postavil lepo novoletno smreko, spomladi pa bo spet KPL zamenjal granitne kocke v centru – občani bomo videli, da »Zoki dela!«. Za dan OF in 1. maj pa bo župan pravi levičar. Imel bo lep govor ob dnevu upora, ob prazniku dela pa bo ljubljanskim proletarcem namenil toplo, spodbudno besedo.
Dragan Matić, Srednje Gameljne
