Zmagovalec iraških parlamentarnih volitev je ob zelo nizki volilni udeležbi znova duhovni vodja radikalnih šiitov Moktada Al Sadr, čigar vojska se je leta 2004 uprla Američanom, zdaj pa zahteva tudi konec iranskega vpliva v Iraku. V spodnjem domu parlamenta so po delnih rezultatih njegovi privrženci dobili 73 od 329 sedežev in so daleč najmočnejši med šiitskimi strankami, ki imajo glavno besedo pri sestavljanju vlade vse od ameriške zrušitve režima sunita Sadama Huseina leta 2003.
Med suniti je z 38 sedeži zmagala koalicija, ki jo vodi predsednik spodnjega doma Mohamed Al Halbusi. Na tretjem mestu je s 37 sedeži šiitska stranka Nurija Al Malikija, ki bi spet rad zavladal, a težava je, da je kot premier v letih 2006–2014 zapiral Al Sadrove privržence. Pomembne so še stranke Kurdov, ki so skupaj dobile 61 sedežev, a tudi niso enotne.
Hud poraz so pete volitve po Huseinovem padcu prinesle koaliciji Fatah, ki je povezana s proiranskimi šiitskimi milicami. Ima samo še 14 sedežev, pred tem jih je imela 48. Zdaj ta proiranska struja trdi, da je prišlo do volilnih prevar. »Te volitve so v sodobni zgodovini največja goljufija, katere žrtev so Iračani,« je rekel govornik brigade Hezbolah, šiitske milice, ki ima enako ime kot libanonska. Mnogi se bojijo, da ne bodo mirno sprejeli poraza.
Svarilo tujini, naj se ne vmešava v sestavljanje vlade
Al Sadr je zmagal že na volitvah leta 2018, a zdaj je povečal število poslancev s 54 na 73. Še vedno ima dvojno avreolo – kot voditelj upora proti Američanom in kot sin ajatole Mohameda Sadika Al Sadra (1943–1999), duhovnega vodje radikalnih šiitov, ki naj bi ga dal v atentatu ubiti Sadam. Predvsem je 47-letni Al Sadr kot populist znal mobilizirati množice v revnih delih Bagdada, Basre in drugih mest, za katere je skrbel že oče.
Uradno sicer ne bo mogel voditi vlade, ker ni kandidiral na volitvah. Zahteva pa, da član njegovega gibanja postane premier. Nova vladna koalicija se bo po pričakovanjih sicer oblikovala več tednov ali celo mesecev. Al Sadr je ob tem posvaril druge države, naj se ne vmešavajo v pogajanja o novi vladi. A gotovo se bo težko izogniti vplivu Irana in ZDA. Napovedal je tudi boj proti korupciji in izboljšanje javnih storitev.
Zgovorno nizka udeležba
Od 22 milijonov Iračanov, ki so volilni upravičenci, se jih je volitev udeležilo le 41 odstotkov (leta 2014 jih je volilo 62 in leta 2018 44 odstotkov). Očitno predvsem mnogi mladi ne verjamejo v možnost sprememb, ko že vse od ameriške zasedbe leta 2003 državo vodijo skorumpirane elite verskih in etničnih skupin. Proti korupciji, slabemu delovanju javnih storitev, visoki brezposelnosti ter proti velikemu iranskemu vplivu v Iraku so v zadnjih dveh letih potekali protesti mladih, v katerih je že v prvih mesecih umrlo 550 protestnikov. Prav ti demonstranti, ki jih je deloma podprl Al Sadr, četudi je sam del politične elite, so izsilili tokratne predčasne volitve šest mesecev pred rednimi. Nekateri mladi voditelji protestov so sicer pozivali k bojkotu, drugi pa so izkoristili nov volilni sistem, ki omogoča neodvisnim kandidatom, da lažje premagajo uveljavljene stranke. Dobili so med 20 in 25 poslancev. Nekaj deset sedežev so dobili tudi privrženci zmernega ajatole Alija Al Sistanija, ki podpira proteste. Vendar pa volitve, ki so potekale mirno tudi zato, ker so oblasti aktivirale 250.000 pripadnikov varnostnih sil, niso prinesle bistveno spremenjenih razmerij.
