Ki so se dobesedno izživljali nad vsemi in vsakomer, v maniri filma Das eksperiment, opijanjeni z lastno »Nadmočjo«.
Ki so čez noč postali tisto, za kar verjetno niti sami niso verjeli, da je možno: iz njih, ki so prisegli, da bodo branili ljudi, so postali njihovi napadalci.
Zakaj?
Zaradi denarja?
Zaradi ukaza?
Zaradi 9. člena?
Zaradi nevarnosti?
Zaradi dokazovanja, da niso lenuhi?
Kaj je lahko dovolj dober razlog za tovrstno početje?
Ga ni! Ne more ga biti. Če si v glavi in v srcu človek, zagotovo ne!
Da ne bo kdo rekel, da sem pristranska: ne, ne podpiram organizatorjev sredinih protestov, a to ne pomeni, da ti ljudje, naj se strinjam z njimi ali ne, nimajo pravice izraziti svojega mnenja. Ta je neodtujljiva. Ustavna!
Ali da mi ne bo očitano, da nisem videla: ja, našle so se tudi skupine razgretih mladcev, ki so izzivale policiste, prevračale smetnjake, metale pirotehnična sredstva…
Ampak… saj so tudi na vsaki nogometni tekmi razgrajači in huligani, pa se zaradi njih policija ne spravi še nad ljudi v okolici. Na kraj pameti vam, policisti, ne pade, da bi komu sloneli s koleni na prsih, dokler ne omedli, kajne?
Kot ste sinoči, recimo, tistemu mladeniču, ki je obležal v križišču pri Konzorciju. Ni nihče od vas opazil, da je skoraj še otrok? Mogoče istih let kot sin koga od vas? V vaših očeh je bil le nekdo, ki ga je bilo treba naučiti reda, mu pokazati, kdo je glavni, kajne? Koliko časa je ležal, ne da bi ga obrnili na bok? Na ščitu enega od vas z glavo, drugače pa na tleh? Zakaj mu ni nihče, pa vas je bilo kar nekaj, nudil prve pomoči, ampak ste si raje dali opraviti s tem, da ste podili stran snemalca, ki je, k sreči, vaše početje ovekovečil? Zakaj je trajalo tako dolgo, da je prispelo reševalno vozilo?
Saj veste, da boste imeli tega mladeniča, skoraj še otroka, na vesti, če se izkaže, da ste uporabili prekomerno silo?
Ker ste jo pač lahko?
Na jok mi gre, ko to pišem. Obenem se v meni razrašča bes.
Spričo nejevere, da je kaj takega, čemur smo bili priča včeraj, v Sloveniji sploh mogoče.
Spričo togote, ki me preveva ob spoznanju, kako zlahka ste zavrgli svojo človečnost. Mislite, da ste, ko pridete domov, samo navadni državljani, biti policist pa je vaša služba? Ne, ko enkrat prestopiš mejo…
Spričo ogorčenja, da ste, namesto na stran ljudi, stopili v bran tej razdiralni vladi, ki se bo z vsemi sredstvi – ja, v njihovih očeh ste samo sredstvo, včasih tudi lenuhi –, borila za obstanek na oblasti. Brez vas bi to bilo težje. Podpreti jo pa je izključno vaša odločitev.
Oziroma je odločitev vesti.
Jo še premorete?
Trideset let je stara naša domovina. Domovina, še pred dobrim letom in pol prijazna do vseh, domovina, ki ni delala razlik, ki je bila v srcih in mislih ljudi varna, spokojna… Kaj pa je postala danes?
Zaradi ljudi? Ne, zaradi interesa peščice, ki je vam poklonila moč. Na vas pa je, da se odločite, kaj boste s to močjo: ohranili dostojanstvo in človečnost ali…
In za konec: ste zadovoljni, stranki SMC in DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije?
Vi ste tisti, ki držite na oblasti to vlado! Vam še ni bilo dovolj nasilja, ki ga producira? Res želite, da pride do žrtev, ker v ljudeh vre?
Tjaša Zorc Rupnik, Log pri Brezovici
