Da je bila komunikacija pri nas slaba, se verjetno strinjamo. En dan tako, že naslednji dan čisto drugače. In tudi nesmiselni, diskriminatorni ukrepi ter pokroviteljski toni. Razumem strokovnjake, da so se sproti učili in da se znanstvena dognanja spreminjajo, nadgrajujejo, vendar bi ravno zato pričakovala bolj previdne ocene in manj vehemence. Naš evropski sodnik Marko Ilešič, ki živi v Luksemburgu, mi je povedal, da tam nastopata izključno premier in minister za zdravje, sporočita režim do določenega datuma, pika, konec. Na Portugalskem je na primer cepilno kampanjo izjemno uspešno vodil viceadmiral, v ZDA imajo Faucija. Pri nas nimamo ne viceadmirala ne Faucija. Zdi se, da Slovenci ne zaupamo nikomur. Ona
Nepreslišano: Dr. Vesna Bergant Rakočević, sodnica, predsednica sodniškega društva
Statistike so za Slovenijo zelo neugodne. Zelo radi se primerjamo s severnimi državami in Nemčijo. Ravno sem poslušala vodilnega nemškega virologa prof. Drostna, kako razočaran je nad svojimi rojaki, ki so samo 70-odstotno precepljeni. Kako si razlagam nizko precepljenost v Sloveniji? Zdi se, da prevladujejo strah, nezaupanje, odklanjanje sodelovanja, tudi egoizem. Ne vem, zakaj je tako. So krivi naslovniki ali tisti, ki naslavljajo? Tudi če se ne primerjamo s pregovorno urejenimi in naprednimi severnjaki. Portugalci so recimo 80-odstotno precepljeni. Z možem sva bila maja na Madeiri, kjer ni niti enega primera covida, pa je bila policijska ura ob sedmih zvečer in maske obvezne. Malo so sicer negodovali, ampak ne preveč, predvsem pa so se vsi tega držali.
