Kot je na novinarski konferenci po srečanju na Brdu pri Kranju povedal Zorčič, je bil namen tega srečanja, da se širitveni proces EU na Zahodni Balkan ohrani na mizi in ga tudi pospeši. Poudaril je, da se zdi, da »ta proces ni samo zastal, ampak se je obrnil v neko napačno smer«.
Po njegovih besedah parlamenti nekaterih držav Zahodnega Balkana EU in pridruževanja povezavi ne vidijo več kot prihodnost. V nekaterih državah so obupali nad signali iz EU, pri čemer po drugi strani nadaljujejo potrebne reforme za pridružitev, je povedal.
»Ampak bistveno je to, kar smo tudi danes ugotovili, da EU da jasen signal državam, na kakšen način in kdaj lahko pričakujejo samo širitev oziroma vključitev v Evropsko unijo,« je poudaril predsednik DZ.
Signali iz EU ne prispevajo k povečanju zaupanja v širitveni proces
Zdi se, da signali iz EU v državah nekako ne prispevajo k povečanju zaupanja v širitveni proces. »Zato je toliko bolj pomembno, da Slovenija kot država članica EU, ki ima zgodovinske vezi z državami Zahodnega Balkana in ki je država poznavalka tega področja, vendarle ohrani debato in jo celo nadgradi v tej smeri,« je povedal.
Tudi predsednik srbske narodne skupščine Ivica Dačić se je zavzel za več jasnosti EU v širitvenem procesu. Dejal je, da mora EU povedati, kdaj bo sprejela države Zahodnega Balkana. Izpostavil je, da si zaslužijo iskren odnos.
Predsednik črnogorske skupščine Aleksa Bečić je prav tako od unije zahteval odgovor, ali proces širitve še živi. To bi lahko EU pokazala na primeru Črne gore. Članstvo te države pa bi predstavljalo tudi motivacijo za vse druge države v regiji, je povedal.
Poudaril je, da ni alternative za širitev EU na Zahodni Balkan, prav tako pa ni alternative za sodelovanje med državami na Zahodnem Balkanu, ki je po njegovih besedah pogoj za vključitev.
Srečanja so se poleg Zorčiča, Dačića in Bečića udeležili še predsednika parlamentov BiH in Severne Makedonije ter podpredsednica albanskega parlamenta. Predsednik kosovskega parlamenta Glauk Konjufca se je po Zorčičevih besedah opravičil.
