Krizne razmere se v Uniji ne bi pojavile, če bi vse članice uresničevale svojo voljo, ki so jo potrdile ob vstopanju v EU. Po določbi 49. člena pogodbe namreč lahko za članstvo v Uniji zaprosi vsaka evropska država, ki spoštuje evropske vrednote, naštete v 2. členu pogodbe. To so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin. Očitno pa je motiv postati neto prejemnik sredstev iz skladov EU močnejši od motiva za uresničevanje evropskih vrednot.
V nekaterih članicah Unije predstavniki oblasti kljub temu, da so ob vstopanju sprejeli pogoj spoštovanja njenih vrednot, danes napadajo novinarje in javne medije. Take članice kršijo svoje pogodbene zaveze, ki so bile celo pogoj za vstop v Unijo. To se dogaja, ker je oblast ob vstopu države v Unijo držala fige v žepu ali pa je oblast po vstopu prišla v roke avtokratsko nastrojenih politikov. To je hiba disfunkcionalne predstavniške demokracije. Z njenimi orodji je namreč mogoče legalno vzpostaviti tudi avtokratski sistem, ki ruši same temelje Unije.
Problem sodobne Evrope zato niso le zakonito izvoljeni politiki, ki vzpostavljajo avtokratski sistem upravljanja države, temveč tudi sam politični sistem, ki legalizira takšno ravnanje politikov.
Nerazumno je, da Unija že ob prvih kršitvah pogodbenih zavez držav članic ni takoj odločno ukrepala. V primerih, ko članice kršijo vrednote Unije, bi morala veljati ničelna toleranca. Država, ki krši vrednote Unije, ne bi smela vedriti pod njenim dežnikom. Unija bi morala brez pomislekov pred vrata postaviti vsako državo, ki kljub opozorilom ne izpolnjuje svojih pogodbenih zavez in ruši njene temelje.
Vse odgovornosti pri kršitvah pogodbenih zavez ne moremo pripisati le državam članicam Unije. V pogodbi namreč vrednote Unije, izjema je sistem predstavniškega odločanja, niso podrobno razčlenjene. Zato ni mogoče učinkovito spremljati njihovega uresničevanja in tudi ne pravočasno ukrepati proti članicam, ko kršijo svoje pogodbene zaveze. V sestavi Unije se je formirala celo Višegrajska skupina držav članic, ki prakticirajo avtokratski sistem upravljanja države, ki odpravlja vrednote Unije.
In kako mi, državljani Unije, vidimo svojo državo Slovenijo? Pogled ni razveseljiv. Vidimo jo v skupini držav članic, ki niso vredne zaupanja evropske javnosti. Slovenska oblast ne spoštuje evropskih vrednot in brez zadržkov ruši temelje Unije. Vzpostavlja avtokratski sistem upravljanja države, ukinja javne medije, odpravlja demokracijo in siromaši blaginjo prebivalcev. Kot v morastih sanjah spremljamo, kako Janša kot razpoznaven avtokrat predseduje Svetu EU. Prepričani smo, da se Unija, ki se ne more uspešno upreti takšni politični praksi, oddaljuje od svojih vrednot.
Janez Krnc, Litija
