Odziv na razpis je bil tudi letos zelo dober. Sodelujoči avtorji prihajajo iz vse Slovenije, nekaj je tudi prispevkov slovenskih pesnikov, ki živijo v tujini.
Strokovna komisija, ki so jo sestavljali slovenistki Lidija Koceli in Marija Končina, lanska prejemnica pesniške nagrade Fanny Haussmann Cvetka Bevc ter pesnik, literarni kritik in odgovorni urednik revije Vpogled Zoran Pevec, je v ožji izbor uvrstila pet avtoric in avtorja: Petro Koršič, Sašo Pavček, ki je bila nominirana že lani, Marušo Mugerli Lavrenčič, Milojko B. Komprej in Matjaža Pikala, so za STA povedali v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec.
Leta 1963 rojeni Matjaž Pikalo je pesnik, pisatelj, glasbenik, igralec, scenarist, dramatik in prevajalec. Diplomiral je iz etnologije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študij je nadaljeval na VIII. univerzi v Parizu. Piše za otroke in odrasle.
Na nocojšnji prireditvi so predstavili tudi 23. številko revije za književnost in kulturo Vpogled, večer pa je z glasbenim programom obogatil Duo Kralj Matjaž.
Osebnost in ustvarjanje Fanny Haussmann
Fanny Haussmann se je kot Franziska Maria Elisabeth Haussmann rodila leta 1818 v kraju Bruck an der Mur na avstrijskem Štajerskem. Kdaj se je preselila na graščino Novo Celje blizu Žalca, ki jo je njen oče kupil leta 1835, ni znano. Pesmi je začela objavljati ob pomladi narodov leta 1848 v Celjskih slovenskih novinah.
Zaznamoval jo je čas romantične, predmarčne dobe, ko so se rojevale nacionalne zahteve, demokratične ideje, ko so se vzpostavljali kritični standardi za kakovostno poezijo in se je utemeljevala tradicija samosvojega leposlovnega izročila. Za prvo slovensko pesnico jo je imenoval politik, pesnik in narodni buditelj Lovro Toman, ki ji je ob izidu prve pesmi Vojaka izhod posvetil hvalnico Pervi slovenski pesnici Fani Hausmann.
Osebnost in ustvarjanje Fanny Haussmann sta še danes zavita v skrivnost. Odprto ostaja tudi vprašanje, ali je v resnici avtorica pesmi, pod katere je podpisana. Motivi domnevno njenih pesmi so največkrat ljubezenski, pa tudi domovinski in miselni, zlasti o pesniškem poklicu. Umrla je leta 1853 v Dobriši vasi pri Žalcu.
