Stevanović dobil klic
Policija je glavnemu organizatorju protesta tudi očitala, da ni aktivno sodeloval s policisti in pomagal umiriti ljudi, temveč je sprva spodbujal k uporu, nato pa pobral opremo in odšel. Glavni organizator protesta je bil kranjski mestni svetnik Zoran Stevanović, ki svoje vloge niti ne more niti ne želi skriti. Prek družbenih omrežij je javno pozival k protestu in bil na njem tudi glavni govorec. Kar zadeva nasilje, Stevanović očitke policije zavrača in trdi, da z izgredi ni imel ničesar. Po njegovih besedah je protestniški program trajal le do 19.40, torej se je končal, še preden so se začeli izgredi. »Prejeli smo klic, da prihaja skupina izgrednikov,« je dejal Stevanović, a ni povedal, od koga. »Imamo svoje vire,« je dodal. Stevanović je sicer na dan protesta že v dopoldanskih urah na omrežju facebook zapisal: »Zgodi se, da oblast sama aktivira skupine izgrednikov, da bi očrnila upor.«
Sredini izgredi so bili sicer na moč podobni dogajanju novembra lani, ko so se posamezne skupine spopadle s policisti. Takrat je policija kot glavnega organizatorja in hujskača prepoznala Ljubljančana Anisa Ličino, ki se tokrat protesta ni udeležil, je pa prek družbenih omrežij v nagovoru podprl protestnike in čestital organizatorjem. Do nas je prišla neuradna informacija, da naj bi med Ličino, ki se v javnosti v zadnjem času pojavlja predvsem zaradi svoje domnevne vloge v združbi tihotapcev droge, in Stevanovićem obstajale povezave in da naj bi se lani večkrat srečala v Kranju. Stevanović je včeraj navezo z Ličino zanikal. »Poznam ga le na videz,« je zatrdil, čeprav nam je Anis Ličina januarja letos pred enim izmed protestov dejal, da se je sestal z Anico Bidar iz civilne iniciative Maske dol in Zoranom Stevanovićem ter da so ugotovili, »da si delimo določena stališča«.
Obsodbe nasilja, pa tudi vladnih provokacij
Včeraj so se vrstile obsodbe nasilnih izgredov. »Dialog in protesti ja, nasilje ne. Glede tega moramo biti popolnoma enotni, ker nasilje ogroža vse nas. Vsa različna stališča lahko svobodno izrazimo le na dostojen in miren način. Sinočnji izgredi ne smejo naleteti na našo ravnodušnost, kaj šele na razumevanje ali odobravanje. Vsi vemo, da glede ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 obstajajo različna mnenja. V okviru strokovnih usmeritev jih skušajo pristojne oblasti, kolikor je mogoče, upoštevati,« je v izjavi za javnost sporočil predsednik republike Borut Pahor.
Močno je odmeval odziv Policijskega sindikata Slovenije, ki je državljane pozval, naj se pri uveljavljanju svojih pravic ne zatekajo k nasilju, in hkrati sporočil, da želijo biti policisti na strani ljudi. »Policisti v nasprotju s trenutno razširjenim mnenjem javnosti nimamo zavezanih oči. Zavedamo se, da nekateri predstavniki politične oblasti z nepremišljeno, neprimerno in žaljivo komunikacijo do drugačnih ali drugače mislečih izzivajo čustvene ali neracionalne reakcije ljudi. Zato vas v imenu naših članic in članov pozivamo k strpnosti, nenasilnemu izražanju mnenj oziroma kritik in izvajanju mirnih zbiranj, ker so le takšna učinkovita pri nastavljanju 'ogledala' političnim oblastem,« je sporočilo vodstvo sindikata. Oblast pa so opozorili, da policisti postajajo žrtve »njenih neracionalnih in provokativnih mnenj in stališč«. Zato so jo pozvali k »strpnemu, razumnemu in spoštljivemu izražanju mnenj in stališč in spoštovanju raznolikosti naših državljank in državljanov«.
Postajamo kot Francija, Nizozemska…
Solzivec, ki so ga policisti uperili proti protestnikom, je občutil tudi marsikateri naključni občan, ki je bil nekaj ulic oddaljen od dogajanja. Dr. Branko Lobnikar s Fakultete za varnostne vede ocenjuje, da je v sredo prišlo do hujših kršitev javnega reda in miru, do nasilja, poškodovanj, zato je naloga policije, da zavaruje življenje in premoženje ter varovane objekte. V ta namen lahko uporabi vsa prisilna sredstva. »In ne le, da to sme, ampak mora narediti. In je tudi učinkovito naredila,« je dejal Lobnikar in poudaril, da je do nasilja treba imeti ničelno toleranco. Česa takega, kar se je zgodilo v sredo, pri nas nismo vajeni. »Očitno postajamo kot Nizozemska, Francija, Anglija, Italija, kjer se to pogosto dogaja,« je izjavil.
Prisilnih sredstev je cela vrsta. »Začne se z ukazom, stopnjuje s telesno silo, kjer imamo prijeme, vzvode, udarce, nadaljuje s plinskim razpršilcem oziroma solzivcem, palico, tonfo in tako dalje. Ko to več ne zadostuje, pridejo na vrsto službeni psi, konji, sredstva za prisilno ustavljanje vozil, vodni top in strelno orožje,« je naštel Lobnikar. Pri uporabi prisilnih sredstev je pomembno načelo sorazmernosti: uporabijo se lahko najmilejša, s katerimi je mogoče zagotoviti izvedbo policijske naloge. Solzivec, nad katerega uporabo se je pritožilo več udeležencev protesta, se uporabi, ko z ukazom ali s telesno silo ni mogoče zagotoviti javnega reda in miru. »Gre za običajno sredstvo, vse policije ga uporabljajo,« je izjavil sogovornik. Mora pa biti vsaka uporaba prisilnega sredstva zabeležena in je nad njo mogoče izvesti strokovni nadzor, če gre za uporabo zoper množico ali če nastanejo posledice na zdravju ljudi. »Državljani, ki menijo, da so jim bile pri policijskih postopkih kršene pravice in svoboščine, lahko vložijo pritožbo, ki jo prouči organ, ki ni sestavni del policije,« je še razložil Lobnikar.
Mojca Furlan - Rus, Peter Lovšin
