Če so predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen ob njenem prvem govoru o stanju v Evropski uniji lani očitali, da je bil preveč birokratski in je s svojo vsebino težko dosegel evropske državljane, je bil danes njen drugi osrednji letni nagovor evropskim državljanom precej bolj življenjski, a tako kot vsak govor predsednika evropske komisije deležen tudi številnih pripomb evropskih poslancev. Lani je govorila o »evropski vitalnosti v krhkem svetu«, letos je terjala več prilagajanja Evropske unije v spremenjenem mednarodnem redu.
Ob tem je bil govor ob nakazujočem se koncu pandemije in izkazani odpornosti članic na gospodarskem področju predvsem poklon mladim, hkrati pa je izzvenel kot poziv državam članicam, naj storijo več za strateško avtonomijo predvsem na področju proizvodnje polprevodnikov in obrambe, kjer je po njeni oceni potrebne tudi več politične volje za skupno delovanje. Tako kot lani je tudi letos poudarjala nujnost spoštovanja vladavine prava.
Skrb za državljane, mlade in revne države
Po slabem začetku cepilne kampanje v začetku leta se von der Leynova v govoru ni le veselila ob evropski 70-odstotni precepljenosti prebivalstva proti covidu-19. Posvarila je, da pandemije še ni konec in da je s pospešitvijo cepilne kampanje treba storiti vse potrebno, da ne bo udarila pandemija med necepljenimi. Ob zagotovilih, da je v EU dovolj cepiv tudi za poživitvene odmerke, je napovedala novo donacijo 200 milijonov odmerkov cepiv najrevnejšim državam, ki jim je EU poprej sicer že obljubila 250 milijonov odmerkov. Prav uspeh Evropske unije na področju pandemije je v poznejši razpravi poslancev še najbolj pohvalil vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke Manfred Weber, ki je sicer iz politične družine, ki ji pripada tudi von der Leynova.
Največ pohval in spodbud je predsednica komisije namenila mladi generaciji, ki je bila med pandemijo prisiljena najlepša leta preživeti doma. Za to veliko žrtvovanje in tudi zaradi njihovega zavzemanja za boj proti podnebnim spremembam je predlagala, da se leto 2022 razglasi za leto mladih. Naslednji generaciji EU (prav takšno ime so simbolično nadeli tudi svežnju za okrevanje evropskega gospodarstva) je dvorila tudi z napovedjo oblikovanja novega programa, podobnega Erasmusu, s katerim bi mladi dobili možnost nabiranja delovnih izkušenj v tujini. Zavzela se je tudi za krepitev socialnega stebra pravic in med drugim napovedala zakonodajo za zaščito žensk, ki so v času pandemije zaradi domačega nasilja še posebej trpele. To napoved so posebej pozdravili v skupini socialistov in demokratov.
Glede spopada s podnebnimi spremembami predsednica komisije ni predstavila kaj bistveno novega razen poziva, da se podnebni sveženj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 sprejme čim prej. Novost je bila še napoved, da bo komisija namenila dodatne štiri milijarde evrov najrevnejšim državam za spoprijemanje s podnebnimi spremembami. ZDA pa je pozvala, da morajo storiti več za zaščito podnebja.
Zamisli za več neodvisnosti
V govoru je mesto našla tudi evropska želja po večji neodvisnosti, ki je dobila dodaten zagon po porazu severnoatlantskega zavezništva v Afganistanu in že prej vzniklem spreminjanju svetovnega reda. Von der Leynova je obudila zamisli o evropski obrambni uniji, ki jo je že pred petimi leti predlagal njen predhodnik Jean-Claude Juncker, a zaradi pomislekov o podvajanju evropskih vojaških zmogljivosti z Natovimi nikoli ni zaživela.
Premislek o tesnejšem vojaškem sodelovanju naj bi konkretnejše obrise dobil na obrambnem vrhu, ki ga bo von der Leynova prihodnje leto sklicala s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom med predsedovanjem Francije Svetu EU. »Čas je, da Evropa stori več,« je ocenila in kot konkretne premike na tem področju navedla vzpostavitev skupnega centra za obveščanje za lažje sprejemanje odločitev ali pa opuščanje DDV pri nakupih vojaške opreme, ki je bila izdelana v EU.
Bo pa treba v Uniji po njeni oceni vzpostaviti več politične volje, da se skupne vojaške zmogljivosti tudi uporabi. Pri poudarjanju večje neodvisnosti EU je izpostavila tudi nujnost, da integracija postane vodilna pri proizvodnji polprevodnikov, kjer je odvisna predvsem od azijskih in ameriških dobaviteljev.
