Praznovali smo drugače. Obrnili smo se v svet in izdali mednarodni zbornik. Slovenske gazele so tako medijsko zasijale tudi globalno. Večina gazel tekmuje ter se odlikuje na mednarodnih poslovnih odrih in s tem Dnevnik podpira svoje poslovne športnike na njihovih igriščih.
Izvedli smo veliko raziskavo o uspešnosti gazel. Občasno namreč še vedno zasledimo mnenje, da so gazele podjetja, ki ne trajajo. Raziskava družbe Bisnode (zdaj Dun & Bradstreet) je na podlagi uradnih bilančnih podatkov nedvoumno razkrila osupljive rezultate uspešnosti gazel. Osemnajst slovenskih podjetij, ki so v 19 letih izbora prejela najvišje priznanje zlata gazela – eno od podjetij je ta naziv prejelo dvakrat – po bilančnih podatkih za leto 2019 v povprečju dosega kar 99.260 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. V slovenskem gospodarstvu je dodana vrednost za več kot polovico nižja in znaša le 46.500 evrov na zaposlenega.
Rezultati podjetij gazel v sedanjosti so svetilnik in odgovornost za prihodnost. Gazela je najstarejši, največji in v svojem jedru trajnostno zasnovan projekt promocije rasti v Sloveniji. Če je Američan David Birch zaslužen za »odkritje« in poimenovanje gazel, smo gazele v Sloveniji vzeli najbolj zares na vsem svetu. Najprej v uredništvu tedanjega Gospodarskega vestnika in od leta 2005 na Dnevniku. Od začetka devetdesetih v Sloveniji izhaja lestvica najhitreje rastočih podjetij, od leta 2001 vsako leto pod soj žarometov postavimo in izkažemo spoštovanje podjetjem, ki rastejo dinamično in obenem trajnostno.
Ob 20-letnici izbora Gazela se je rodila ideja, kako se pokloniti gazelam. Naša ideja je morda majhen korak za projekt Gazela, a velik za slovensko gospodarstvo in družbo. Kajti sposobnost gospodarstva in družbe, da se razvija in raste, je odvisna od sposobnosti, da ustvarja gazele. Po letih iskanja smo našli ali iznašli način, kako bomo pomen gazel v družbi zaznamovali trajno in trajnostno. Ali pa je morda preprosto le dozorel čas za to.
Kot velja za velika dejanja: ne moremo jih uresničiti sami. Potrebujemo ljudi in organizacije, ki nas pri izvedbi ideje podprejo in omogočijo njeno uresničitev. Velika zahvala gre dr. Jerneju Pintarju, direktorju Tehnološkega parka Ljubljana in članu sveta Gazela, ter županu Mestne občine Ljubljana Zoranu Jankoviću. Za njuno širino razumevanja, zakaj je njena izvedba v dobro družbi in poslovnemu okolju. Z zagotovitvijo pogojev in prostora sta omogočila, da bomo v sredini oktobra na zelenici pred Tehnološkim parkom Ljubljana slavnostno postavili in uredili prostor za obeležje. Obeležje z osrednjim elementom stebra z interaktivnim zaslonom postavljamo kot trajno obeležje ob 20-letnici podeljevanja priznanja slovenska gazela.
V projektu Gazela dinamično in obenem trajnostno ne tečejo le podjetja gazele. Tako je naravnan tudi projekt sam. Vsako leto na novo določimo, kako se razvijati, kaj narediti drugače, bolje. Kot pomembno dodano vrednost v letošnjem projektu izpostavljam tesnejše sodelovanje z regijskimi gospodarskimi zbornicami ter ob tem direktoricam in direktorjem teh izrekam zahvalo. Tako pri soorganizaciji regijskih dogodkov kot tudi pri samem izboru, kjer bo do izraza prišlo njihovo podrobno poznavanje regijskega gospodarskega okolja.
Trajnostni smo tudi v ustvarjanju in negovanju dolgoročnih odnosov. Zato so nam pomembni dogodki in druženja. Verjamem in zaupam, da nam bo situacija dovolila izvesti vseh šest regijskih izborov ter zaključni dogodek Slovenska gazela v Cankarjevem domu. S sloganom našega največjega sponzorja Gazele se optimistično zazrem v prihodnost slovenskega gospodarstva in si rečem: Vse bo v redu. Ker ne glede na okoliščine rastemo in premikamo meje.
Miha Vrbinc je član sveta Gazela in predsednik organizacijskega odbora Gazela.
