Evropska komisija in evropski parlament sta pred bližajočim se govorom predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v Evropski uniji dobila pomembno vodilo, kaj si evropski državljani mislijo o Evropski uniji. Najpomembnejši podatek ni, da ima 53 odstotkov Evropejcev dobro podobo o Evropski uniji (v Sloveniji 51 odstotkov), temveč zelo široko strinjanje, da je treba izplačilo evropskih sredstev pogojevati s spoštovanjem vladavine prava v državah članicah.
Slovenija pod povprečjem EU
Potem ko se po poletnem zatišju za volilno jesen ponovno ogreva vprašanje vladavine prava v Evropski uniji, podatki zadnjega Eurobarometra kažejo jasno podporo državljanov stališčem evropske komisije, evropskega parlamenta in tistih držav, ki menijo, da glede spoštovanja vladavine prava ne sme biti izjem tudi, zato ker skupno spoštovanje pravnih temeljev EU predstavlja temeljni pogoj, da se države lahko financirajo iz skupnega proračuna.
Evropska komisija trenutno še zadržuje odobritev madžarskega in poljskega načrta za okrevanje, ki bi Budimpešti prinesel sedem milijard evrov posojil pod ugodnimi pogoji, Varšavi pa 24 milijard evrov nepovratnih sredstev in 12 milijard evrov posojil. Komisija v procesu odobritve pri vseh državah članicah preverja predlagane programe za financiranje, toda pri madžarskem in poljskem primeru glavno vlogo za zadržanje načrtov za okrevanje predstavlja skrb glede spoštovanja vladavine prava v teh državah.
Kar 81 odstotkov anketirancev široko po Evropski uniji se strinja s pogojevanjem vladavine prava z izplačilom evropskih sredstev članicam. V nobeni državi članici ta podpora ne pade pod 70 odstotkov. Za suverenistično politično usmerjeni aktualni vladi na Poljskem in Madžarskem mora biti presenečenje, da tudi njihovi državljani podpirajo stališča Bruslja in večine članic Unije, ki jih sicer vladi Mateusza Morawieckega in Viktorja Orbana opisujeta za izsiljevanje in narek, kako naj oblikujejo svoje politike. Na Poljskem pogojevanje izplačil podpira 72 odstotkov (sicer najnižja podpora med vsemi članicami), na Madžarskem 77 odstotkov, pod evropskim povprečjem pa se je znašla tudi Slovenija, kjer takšen pristop EU podpira 76 odstotkov.
Madžarska preučuje pomoč
Napetosti glede spoštovanja vladavine prava so zdaj že nekajletna stalnica v odnosih med Budimpešto, Varšavo in Brusljem. Pri zadržanju sredstev za Madžarsko so ključna nezadostna prizadevanja za boj proti korupciji, kar je bilo omenjeno tudi v zadnjem letnem poročilu o spoštovanju vladavine prava. Glede Madžarske so sporne njene sodne reforme, ob čemer komisija čaka tudi že večkrat preloženo odločitev poljskega ustavnega sodišča, ali je poljska zakonodaja nad evropsko.
Pritisk na Poljsko je sicer evropska komisija pred nedavnim okrepila z zahtevkom sodišču EU v Luksemburgu, naj določi dnevno finančno kazen za Poljsko, ker ta noče v celoti izpolniti sodbe, da je senat za discipliniranje sodnikov neskladen z evropskim pravom. Nad to odločitvijo je ogorčena madžarska vlada, ki ocenjuje, da je komisija kršila več elementov suverenosti članice. Pravosodna ministrica Judith Varga naj bi zdaj preučila, kako lahko Madžarska pomaga Poljski pred sodiščem EU.
