Zdaj pa takole: Anton Olaj, očitate mi neprimerno komunikacijo z vami. Med drugim ste zapisali: »Takšno sovražno pisanje Valenčiča zavračam, ker ne prispeva k strpnejšemu diskurzu o pomembnih temah v družbi.« Bodiva natančna: moje pismo vam ni odražalo nobene sovražnosti, temveč prezir. In kaj zdaj? Diskutirala bova o strpnem diskurzu? Ne bova. Dokler bo vaš šef Aleš Hojs javno označeval civilno družbo, državljanke in državljane za svinje, policiste pa za lenuhe, do česar ste vi več kot očitno brezbrižni, pač ne boste ne meni ne nikomur drugemu (denimo, predstavnikom policijskih sindikatov) delili lekcij o strpnem govoru. Veste, družbena komunikacija je kot ene vrste juha, ki jo vsi skupaj kuhamo in na koncu tudi pojemo. Zdaj pa je tu stvar naših navad – če eni pljuvajo v to juho, bodo prej ko slej tudi drugi, in rezultat bo, kakršen pač bo. Meni osebno je ta juha, ki jo imamo že lep čas na dnevnem meniju, sladkokisla, če pa je vam grenka in kar naenkrat neprebavljiva, ker je vanjo priletelo še par nepričakovanih pljunkov, je pa to povsem vaša stvar. V končni fazi gre samo za vprašanje okusa. Stari Rimljani so imeli pregovor: De gustibus non est disputandum. Oziroma po naše: O okusih se ne razpravlja.
Prav zares pa ne morem verjeti, da ste vaše sledenje neonacistom na Twitterju (med drugim) poskušali relativizirati s tem, češ da tam sledite še mnogim ljudem in da je to srž pluralne družbe. Anton Olaj, ti neonacisti na družbenih omrežjih grozijo državljankam in državljanom Slovenije z nasiljem. Objavili so domači naslov domnevnega protifašističnega aktivista in pozvali k akcijam na njegovem domu. Eden od neonacistov se je spraševal, ali naj postrelja petkove protestnike tako, kot je norveški neonacistični terorist Anders Breivik postreljal 69 otrok in mladostnikov na otoku Utøya. In tako naprej. Verjamem, da ste bili kot njihov zvest sledilec z vsem tem sproti seznanjani. Zakaj meni očitate »nestrpnost do drugače mislečih in nesprejemanje demokratičnih standardov«, ne pa njim? Nadalje, odkar ste generalni direktor policije, Oddelek za terorizem in ekstremno nasilje pri Upravi kriminalistične policije ne preiskuje več neonacističnih skupin in posameznikov. Lahko tuhtate, od kje mi ta informacija, in javnosti osebno ali prek uradnih kanalov policije razlagate, da ni točna, vendar midva veva, da je.
Resnično, po človeški plati se sprašujem, kaj je narobe z vami. O kakšnem sržu pluralne družbe vi govorite? Redkokdaj se zgodi, da je generalni direktor policije v očitnem navzkrižju s Kazenskim zakonikom, ki v svojem 297. členu prepoveduje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Iskreno sem vam hvaležen za vaš odziv, ker ste z njim v veliki meri pokazali, da imam prav. Sploh ne potrebujemo nobenega otroka, ki bi zatulil, da je cesar nag, ker že sami izvajate svojevrsten striptiz pred celotno javnostjo. Oprostite mi za te slikovite besede, njihov namen ni, da bi vas z njimi žalil, ampak povedal sem vam že: meni je ta juha sladkokisla.
Aja, saj res – da ne pozabim: zakaj ste pa nehali slediti neonacistom na Twitterju 14. julija? Ježeš, kaj pa se je zgodilo, da ste prav na ta dan izgubili zaupanje v srž pluralne družbe?
Naprej, očitate mi, da vam podtikam izmišljotine, ker sem vprašal, zakaj menite, da so petkove protivladne demonstracije dejansko protesti proti demokraciji in slovenstvu? Zraven sem vas še vprašal: »Ali se zavedate, da ste s širjenjem teze o 'protidemokratičnih in protislovenskih protestih' v očitnem sozvočju s stališči neonacistične skupine Rumeni jopiči?« Vi odgovarjate, da tega nikoli niste izrekli, napisali oziroma širili. Anton Olaj, tu morava biti spet natančna, ker gre za finese: jaz sem vprašal, zakaj to menite. Zdaj pa k dejstvom: poslanka SDS Alenka Jeraj je Twitterju (na tem omrežju se je nekaj časa pojavljala tudi s psevdonimom Kopriva) 28. junija lani objavila: »Skrbi pa dejstvo, da ti protesti niso več le protivladni. V svojem bistvu so naperjeni proti demokraciji in proti slovenstvu.« Vi ste naslednji dan, 29. junija, retvitali njen zapis in dodali: »Tudi sam vidim situacijo podobno. Zelo moteče pa je, da so dominantni mediji generator tega.« Toliko torej o vašem razumevanju pluralnosti. Anton Olaj, strinjali ste se s to izjavo, torej menite, da je temu res tako. In ko ste jo retvitali, ste to tezo tudi pomagali širiti naprej. Quod erat demonstrandum. Oziroma: nadaljnji dokazi niso potrebni.
Pojasnil o neonacističnih teorijah zarot in skladnosti vaših osebnih prepričanj z njimi tu ne mislim več ponavljati, ker sem vse to že razložil v prvem pismu. Končal bom raje z obljubo: niti slučajno ne mislim odkorakati stran od najine diskusije (recimo, po tistem načelu, da pametnejši prej odneha), ker trdno verjamem, da moramo o vseh teh stvareh govoriti javno, saj zadevajo vse nas. Zapisi neonacistov na družbenih omrežjih to dovolj dobro ponazarjajo.
Anton Olaj, menda ja razumete, zakaj je velika večina državljank in državljanov proti tej vladi. Menda ja razumete, zakaj vsak petek potekajo protesti in kaj protestniki zahtevajo. Verjamem, da ja, ker to hočeš-nočeš dokazujete ne z vašimi besedami, temveč z dejanji (denimo, na začetku omenjeno sankcioniranje policistov). V enem delu se pa strinjam z gospo Koprivo: to niso zgolj protivladni protesti. Številni državljani in državljanke čutimo zgodovinsko dolžnost do naših prednikov in družbeno odgovornost do naših zanamcev, da se upiramo vsem oblikam novodobnega fašizma, kjerkoli ga zaznamo. In upirali se bomo.
Pa dober tek.
Erik Valenčič, filmski ustvarjalec
