»Dva tedna pred začetkom šolskega leta ne poznamo nekaterih bistvenih odgovorov na to, kako bo potekal začetek pouka,« je bil v izjavi za medije kritičen glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj. Izmikajoči se odgovori so bili lani še sprejemljivi, letos pa je takšno poigravanje z živci nesprejemljivo, pravi. Glede napovedane ukinitve brezplačnega testiranja na koronavirus pa so v sindikatu pripravljeni poseči tudi po splošni stavki, če bi oblast želela prevaliti stroške testiranja na zaposlene v vzgoji in izobraževanju.
Že druga interpelacija
Poleg sindikata so na (ne)delo resornega ministrstva pod taktirko Simone Kustec opozorili tudi v opoziciji, kjer so ji že pred tem očitali, da za šole ni poskrbela, je pa našla čas za obisk nedavnih olimpijskih iger. »Že leto in pol je, kot da ne bi bilo ministrice,« je bila v zvezi s tem ob vložitvi interpelacije ostra predsednica stranke SD Tanja Fajon. Vložili bi jo lahko v tednu dni, je dejala. Na ministrstvu medtem odgovarjajo, da interpelacije do vložitve ne morejo komentirati.
Spomnimo ob tem, da je Kustečeva eno interpelacijo letos že prestala. Sredi marca jo je na takratnem glasovanju v državnem zboru podprlo 41 poslancev, za njen odhod pa je ob potrebnih 46 zmanjkalo osem glasov. Na ponedeljkovi seji odbora DZ za izobraževanje, ki so jo v opoziciji zahtevali pred nekaj dnevi, glede na neodzivnost ministrice odgovore o začetku šole pričakujejo od premierja Janeza Janše.
Zapozneli sestanek
Predstavniki ministrstev za izobraževanje in zdravje, zavoda za šolstvo in NIJZ se bodo sicer z ravnatelji vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter s predstavniki sindikatov sestali danes. Slednji ob tem opozarjajo, da bi morala biti ta pojasnila na mizi že zdavnaj. »Potem ko smo ugotovili, da precepljenosti jeseni ne bo, bi lahko takoj izdelali scenarije, kako bomo začeli. Namesto tega pa dobivamo izmikajoče se odgovore,« je povedal Štrukelj. To je bil le eden v kopici očitkov.
Sviz si namreč po njegovih besedah vseskozi prizadeva aktivno sodelovati pri oblikovanju šolskih politik v času epidemije koronavirusa. Predlagali so oblikovanje stalnega koordinacijskega telesa, ki bi predstavljal glas stroke, vendar od pristojnih ni bilo resnega odgovora. Takšna tišina traja že več kot leto dni. Štrukelj je bil tudi sicer izjemno kritičen do pomanjkanja dialoga med šolniki in državo. »Prevladuje občutek, da so učitelji in drugi zaposleni v vzgoji in izobraževanju zgolj pasivna množica, ki naj izvaja ukaze. Če bi jih slišali in to celo upoštevali, bi bilo nasprotovanja bistveno manj.«
O šolstvu odločajo nestrokovnjaki
Zaradi naštetega so v sindikatu prepričani, da pomembnih odločitev sploh ne sprejema več pedagoška stroka, temveč se zaradi pasivnosti ministrstva za izobraževanje določene ključne pedagoške odločitve sprejemajo na ministrstvu za zdravje ali celo drugje. »Tam pa ne vedo dovolj, da bi sprejemali organizacijske odločitve. Alarmantno je, da smo izgubili šolsko politiko, ki bi imela koncept, ki bi imela strateške usmeritve, ki bi bila predvidljiva in bi znala reagirati na pogoje, ki jih določa ministrstvo za zdravje,« je ocenil Štrukelj.
Na ministrstvu ob naraščajočih kritikah medtem zagotavljajo, da priprave na šolsko leto potekajo nemoteno in da bistvenih novosti pri pedagoškem delu ne bo; izjema je le pogoj PCT. S ponedeljkom bo hitro antigensko testiranje namreč postalo za večino prebivalstva plačljivo. Na Dnevniku smo poročali, da bodo po novem strošek morali prevzeti delodajalci in da bo zgolj testiranje necepljenih v vzgoji in izobraževanju državo stalo več kot 3,5 milijona evrov na mesec. Neposredni plačnik teh računov bodo javni izobraževalni zavodi. Namenskih sredstev za te dodatne stroške nimajo.
Namesto prezračevalnih sistemov še naprej odprta okna
Svetovalna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje za novo šolsko leto predlaga upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede prezračevanja, ministrstvu za izobraževanje pa predlagajo, naj zagotovi tehnične podlage za ustrezne prezračevalne sisteme. Sindikalist Branimir Štrukelj je glede opreme šol s čistilniki zraka dejal, da o kakšnih premikih zaenkrat ne moremo govoriti. Dodal je, da so dobili odgovor, »da bomo delali po naravni poti, odpirali okna«. Štrukelj se ob tem sprašuje, kako učinkovita bo takšna rešitev pozimi pri minus 10 stopinjah v vrtcih z majhnimi otroki.
Na ministrstvu za izobraževanje niso odgovorili na vprašanje, ali je ministrica seznanjena s stališčem svetovalne skupine za covid-19, naj izobraževalno ministrstvo zagotovi tehnične podlage za ustrezne prezračevalne sisteme. So pa po poročanju STA zapisali, da se zavedajo pomembnosti prezračevanja ne samo učilnic, ampak vseh šolskih prostorov. Ob tem so pojasnili, da je za načrtovanje ustreznega prezračevanja treba upoštevati izhodiščno stanje posamezne šole, saj da so šolske zgradbe grajene v različnih obdobjih in zato možnosti rešitev različne.
Šole prepuščene same sebi
»Priporočila eksplicitno ne narekujejo nabave dodatnih prezračevalnih naprav in/ali ultravijoličnih čistilnikov zraka. Predvsem je bil prvi priporočeni korak izdelava načrta prezračevanja, ki ga pripravi vsak zavod posebej in temelji na obstoječem sistemu prezračevanja, to je naravnem, mehanskem,« dodajajo na ministrstvu. V okviru načrta za okrevanje in odpornost se sicer v povezavi s tem pripravlja strateški dokument razvoja izobraževalne in raziskovalne infrastrukture, ki bo podlaga za nadaljnja sistemska vlaganja. Zaenkrat pa velja, da so šole pri vprašanju prezračevanja bolj ali manj prepuščene same sebi, pri čemer so v nemilosti obstoječih finančnih sredstev.
V Sloveniji potemtakem vztrajamo pri odpiranju in zapiranju oken in ne sledimo zgledu Nemčije, kjer so v sisteme prezračevanja vložili že 200 milijonov evrov. Pred začetkom pouka bo treba torej v zgradbah, takšna so navodila, preveriti, ali se vsa okna varno odpirajo, ali so naprave za mehansko prezračevanje ustrezno vzdrževane in ali gretje deluje dobro. Dijaki, študenti in zaposleni pa naj imajo s seboj dodatna oblačila in primerno obutev. Zračilo naj bi se na vsakih 20 minut; pozimi od tri do pet minut, poleti od 10 do 20 minut, prav tako naj bodo okna odprta med odmori. Če prostorov ni mogoče učinkovito zračiti, niso primerni za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa, še navaja NIJZ.
