»Smo tehnološko in poslovno podjetje in varnost poslovanja je ena od naših najvišjih prioritet,« odgovarja Gašper Cotman, direktor projektov in vodja poslovnega razvoja v Huawei Technology Slovenija. S Cotmanom smo se pogovarjali tudi o tem, kakšne bi bile posledice za potrošnike, če bi – po vzoru ZDA – tudi Slovenija uvrstila na črni seznam enega od velikih dobaviteljev opreme za tehnologijo 5G.
Gospod Cotman, kmalu bo minilo leto dni, odkar so Slovenija in ZDA podpisale izjavo o varnosti v omrežjih 5G, ki je bila usmerjena predvsem zoper Huawei. Kako je to vplivalo na vaše poslovanje v Sloveniji?Huawei je tehnološko in poslovno podjetje. Eno od naših osnovnih vodil je, da smo osredotočeni na potrošnika. Če naše stranke v naših storitvah prepoznajo dodano vrednost za svoje poslovanje, je to tudi za nas zmagovita kombinacija. Stranke nam zaupajo, ker vedo, da so naše storitve in produkti inovativni, visokokakovostni, zanesljivi in varni. Varnost poslovanja je ena naših največjih prioritet. V več kot 170 državah po svetu v 30 letih delovanja do danes nismo imeli niti enega resnejšega varnostnega incidenta. To je dovolj zgovorno. Naš ustanovitelj Ren Zhengfei je že pred časom zelo nazorno povedal, da raje zapremo podjetje, kot da bi se izpostavljali varnostnemu tveganju.
Vprašanje postavljam tudi zato, ker je bil te dni v vladno obravnavo posredovan predlog novega zakona o elektronskih komunikacijah, ta predvideva tudi, da lahko vlada po predhodnem mnenju sveta za nacionalno varnost določi, kdo so dobavitelji z visokim tveganjem. Kako komentirate predlog novega zakona?Osnutek zakona smo preučili in aprila poslali svoje komentarje pristojnemu ministrstvu za javno upravo. Osnovno načelo demokracije in zakonodaje v EU je, da vse na trgu obravnava enako. Tudi v Huaweiju zagovarjamo transparentno in predvidljivo poslovno okolje, ki ne bo izključevalo, ampak bo vsem ponujalo enake možnosti. Zavzemamo pa se tudi za to, da bi bila kibernetska varnost predmet mednarodne standardizacije in bi temeljila na tehničnih kriterijih. Mobilna omrežja so sestavljena iz ogromno komponent različnih proizvajalcev, zato je upravljanje omrežja in njegova varnost v domeni mobilnega operaterja in ne proizvajalca opreme.
Vojna med ZDA in Kitajsko, v središču katere se je znašel Huawei, traja že dobri dve leti. Kako ste nadomestili posle, ki ste jih izgubili v ZDA – ste se pri iskanju poslov osredotočili bolj na Evropo?Za Huawei je vseh naših 170 trgov enako pomembnih. Smo gospodarska družba in trg nam daje povratne informacije, kaj delamo dobro in kje ne. Tekma med velesilama in posledična blokada Huaweija na ameriškem trgu nam je seveda prinesla kar nekaj izzivov, toda težko je biti vodilni na trgu in ne imeti izzivov, če si lahko sposodim besede našega podpredsednika za srednjo in vzhodno Evropo ter nordijsko regijo Radosława Kedzie. Kar zadeva tekmo med ZDA in Kitajsko, pa je zelo zanimivo, da so njene največje žrtve pravzaprav ameriška podjetja, ki so zelo veliko izvažala na Kitajsko. Ocenjuje se, da so iz tega naslova prikrajšana za kar 20 milijard dolarjev na leto. Izzive imajo tudi kitajska podjetja, ki so prisiljena iskati alternativne vire surovin, polproizvodov ali nekih drugih komponent. Vse to upočasnjuje globalni proizvodni in dobavni proces ter moti globalni trg.
Slovenski operaterji se zdaj pripravljajo na uvajanje pete generacije mobilnih omrežij. Če bi tudi slovenska vlada dobila pooblastila za »blokiranje« dobaviteljev in bi denimo na črni seznam dala dobavitelje, za katere meni, da predstavljajo varnostno tveganje, se ob tem zastavlja vprašanje učinkovite konkurence. Če bi s trga umaknili velikega dobavitelja opreme, kaj bi to pomenilo za ponudnike mobilnih omrežij in kaj posledično za nas uporabnike oziroma za cene mobilnih storitev?Število ponudnikov opreme za peto generacijo mobilnih omrežij je v Sloveniji nizko in če bi kogar koli »blokirali«, bi to imelo negativne posledice za celoten trg. Najprej bi jih občutili mobilni operaterji. Faza vpeljave nove tehnologije bi se podaljšala, zato bi brez dvoma prišlo do zamud pri uvajanju 5G. In drugič, cene bi se zelo zvišale. Na koncu bi višjo ceno plačali uporabniki in domače gospodarstvo.
Kolikšen je zdaj tržni delež Huaweija na področju uvajanja tehnologije 5G?Za nas je najbolj razveseljujoče, da nam tržni delež globalno raste, ameriškim omejitvam navkljub. Od leta 2018, ko smo imeli pri rešitvah za peto generacijo mobilnih omrežij 30,6-odstotni tržni delež na svetu, je ta lani zrasel na 35,5 odstotka, na področju rešitev IKT pa nam je delež globalno zrasel z 28 na 31 odstotkov. Velik del zaslug za rast naših tržnih deležev gre predvsem našim velikim naporom in vlaganju v raziskave in razvoj. V zadnjih desetih letih smo za raziskave namenili 100 milijard dolarjev. To nas uvršča na tretje mesto na svetu po višini naložb v industrijske raziskave in razvoj glede na lestvico investicij v industrijske raziskave in razvoj (2020 EU Industrial R&D Investment Scoreboard), ki jo objavlja evropska komisija. Pred nami sta le podjetji Alphabet Googla in Microsoft. Lani smo ustvarili približno 137 milijard dolarjev prometa in 9,9 milijarde evrov čistega dobička. V Sloveniji ustvarimo neposredno in posredno več kot 100 delovnih mest in imamo približno tretjino trga opreme za mobilne komunikacije.
V dobi 4G so na Kitajskem in v ZDA nastali startupi, ki jih danes prepoznavamo kot velike zmagovalce, to so denimo Alibaba, Netflix in Tencent. Kaj nam prinaša tehnologija 5G in kako pomembna bo za okrevanje gospodarstva po pandemiji?Tehnologija 5G je nadgradnja četrte generacije mobilnih omrežij. Možnosti, ki jih ponuja za hitrejši razvoj različnih industrij, logistike, prometa, medicine in še bi lahko našteval, so izjemne. V Huaweiju smo nedavno ustanovili tudi posebno skupino, ki za avtomobilsko industrijo razvija rešitve IKT. Za največje svetovne proizvajalce avtomobilov razvijamo nove komponente za inteligentna povezana vozila.
Eno od pomembnih področij med slovenskim predsedovanjem EU bo tudi urejanje trga digitalnih storitev in trgov, kjer so interesi velikih držav, zlasti ZDA in Kitajske, zelo močni. Kaj pričakujete od slovenskega predsedovanja EU na tem področju?Eden od ciljev, za katere bi si morala prizadevati Evropa, je zlasti čim hitrejša uvedba pete generacije mobilnih omrežij in s tem izboljšanje digitalne povezljivosti. Industrija IKT je zelo pomembna za ustvarjanje gospodarske rasti, ob tem, da je pandemija covida-19 še pospešila potrebo po digitalni preobrazbi. EU je imela ambiciozne načrte z digitalno agendo že do leta 2020. Eden od ciljev je bil, da bo imelo 98 odstotkov prebivalcev Unije do leta 2020 vsaj 100-megabiten dostop do interneta, toda žal smo danes še daleč od tega cilja. V zadnjem letu je bil covid največje gonilo digitalizacije. Pospešeno se je uvajalo delo na daljavo, iskale so se nove rešitve optimizacije poslovanja. Izkazalo se je, da je v poslovanju podjetij vsaj v Sloveniji in tudi v preostali Evropi še veliko rezerv pri razvoju digitalne povezljivosti.
Kako nam tehnologije, kot so 5G, veriženje blokov, internet stvari (IoT) in umetna inteligenca, lahko pomagajo upočasniti degradacijo podnebja?Digitalna tehnologija lahko izjemno pripomore k zelenemu in trajnostnemu razvoju. Kako, zelo podrobno predstavljamo v pravkar objavljenem Huaweijevem trajnostnem poročilu za leto 2020. Z novimi tehnologijami lahko na primer prispevamo k zmanjšanju toplogrednih plinov na področju kmetijstva pri boljši zaščiti pridelkov pred sušo ali pred naravnimi nesrečami. Glavno vlogo pri tem ima napovedna analitika, s pomočjo katere lahko na podlagi velike količine zbranih podatkov iz različnih virov določamo vzorce ter predvidevamo, kaj se bo, na primer, dogajalo z našim pridelkom. Tudi pri tem je ključna digitalna povezljivost, ki nam omogoča dostop do informacij v realnem času. Eno od vodil Huaweija je tudi ustvarjanje energetsko učinkovitih izdelkov. Globalna iniciativa za spodbujanje trajnosti Global Enabling Sustainability Initiative (GeSI) ocenjuje, da lahko panoga IKT s svojimi rešitvami omogoči 20-odstotno zmanjšanje izpustov CO2 do leta 2030. Kitajska mesta so se pred desetimi leti kopala v smogu. Z uvajanjem pametnih rešitev urejanja prometa oziroma z optimizacijo prometnih tokov ter z električnimi vozili pa je podoba teh mest danes precej drugačna.
V naslednjih petih letih Huawei globalno načrtuje dodatnih 100 milijard dolarjev za raziskave in razvoj. V kaj boste usmerjali razvojna sredstva?Predvsem v nove tehnologije. Neprestano povečujemo sredstva za investicije in še naprej bomo tako delali. V letu 2020 smo v raziskave in razvoj investirali 15,9 odstotka letnih prihodkov. Nadaljujemo tudi investicije v bazične raziskave in teoretične preboje.
Eden od naših ključnih paradnih konjev je seveda omrežje 5G. Huawei je lastnik približno petine patentov, povezanih s peto generacijo mobilnih omrežij na svetu. Izjemno veliko naporov vlagamo tudi v vprašanje kibernetske varnosti, ki je zadnje čase predmet velike pozornosti. Huawei je edini ponudnik izdelkov IKT, ki je samo v Evropi odprl že štiri centre za transparentnost in kibernetsko varnost, skupaj pa jih imamo sedem. Eden od centrov je v Bruslju, kjer si lahko zainteresirana javnost ogleda našo programsko in strojno opremo ter preizkusi vse, kar naše »škatle« delajo.
Nedavno ste objavili, da boste v Sloveniji vzpostavili osrednje regijsko logistično vozlišče za centralno in jugovzhodno Evropo; prihaja več posla za Luko Koper. Zakaj je bil zdaj primeren čas za vzpostavitev novega regijskega vozlišča?O vzpostavitvi regijskega logističnega vozlišča smo razmišljali že nekaj časa in osebno me zelo veseli, da so v Huaweiju prepoznali odlično geostrateško pozicijo Slovenije. Iz Slovenije bomo odslej oskrbovali 19 trgov in s tem dodatno optimizirali Huaweijeve logistične operacije za ponujanje najboljših storitev našim strankam.
