Slovenska košarkarska pravljica, 2. del. Po naslovu evropskega prvaka leta 2017 v Carigradu je prevladalo splošno mnenje, da kaj podobnega Sloveniji ne bo uspelo nikoli več. Pa je prišlo leto 2021 in premierna uvrstitev na olimpijske igre, kar bi marsikoga že zadovoljilo. A ne Luke Dončića in soigralcev. Zmagovalni duh se je na že omenjenem prvenstvu stare celine očitno dodobra usidral v izbrano vrsto, ki je v Tokio odšla odločno po odličje. Zdaj je tik pred tem, da napovedano tudi uresniči. Slovenija je namreč v četrtfinalu brez večjih težav na kolena spravila Nemčijo in se bo v četrtek ob 13. uri s Francijo udarila za veliki finale. V drugem polfinalu se bodo ob 6.15 pomerile ZDA, ki so bile boljše od Španije (po tekmi sta se od igranja za reprezentanco poslovila brata Gasol), in Avstralija, ki je porazila Argentino, za katero je zadnjič zaigral Luis Scola.
Preveč obremenjevanja s sodniki
Ko je postalo jasno, da bo obračun med Slovenijo in Nemčijo prvi četrtfinalni in da bo na sporedu že ob deseti uri dopoldne po japonskem času, so se košarkarji obeh reprezentanc bržkone prijeli za glavo in začeli brskati po spominu, kdaj so nazadnje igrali ob tako zgodnji uri. »Verjetno, ko so bili mladinci ali celo kadeti,« je izstrelil selektor Aleksander Sekulić in hitro dodal, da mora biti to izziv in ne breme. Kapetan Edo Murić in soigralci so imeli tako budnico že ob 6.30, skupaj z Nemci pa po uvodnem sodnikovem metu niso delovali niti malo zaspano. Prav nasprotno, eni in drugi so se dobesedno razleteli po igrišču in hitro zaključevali napade. Takšen način igre je pisan na kožo Zoranu Dragiću, ki se je nekajkrat kot puščica izstrelil v protinapad, v enem izmed poizkusov pa celo zletel v klopi za košem, a hujšega ni bilo. Po uvodnem izmenjevanju v vodstvu je Slovenija zagospodarila na parketu, selektor Aleksander Sekulić pa je tako že zgodaj lahko v igro poslal igralce s klopi. Ko je Žiga Dimec na začetku druge četrtine zadel za plus 13, se je zdelo, da evropske prvaka čaka lahko delo, a je bil to račun brez krčmarja. Nemci so po zaslugi treh zaporednih trojk Maodoja Loja celo povedli za točko, a so Slovenci znali hitro odgovoriti, kljub temu pa imeli še naprej precej težav z agresivnimi Nemci.
Agresivno pa so v drugi polčas krenili tudi košarkarji v tokrat belih dresih. Še naprej je bil vroč Dragić, ki v prvem polčasu ob 12 doseženih točkah sploh ni zgrešil meta, izjemno delo pa je v obrambi opravljal Jaka Blažič, ki je spravljal Loja v obup. Slovenija je imela obračun pod kontrolo, a kljub temu ni delovala povsem mirno. To se je kazalo predvsem v nenehnem pritoževanju pri sodnikih, ki so jim v tretji četrtini dosodili kar tri tehnične osebne napake (Blažič, Dončić in klop). Kakšnega večjega padca v igri moštva selektorja Sekulića to ni prineslo, ko pa sta se v zadnji četrtini razigrala še Luka Dončić in Klemen Prepelič ter je prednost narasla nad 20 točk, je postalo dokončno jasno, da je Slovenija v polfinalu olimpijskih iger.
Neopisljiva želja po uspehu
»Vemo, da smo se preveč ubadali s sodniki. To moramo zagotovo popraviti v polfinalu. A na neki način smo se tako tudi motivirali,« je po tekmi povedal Jaka Blažič, ki bi bil igralec tekme, če bi štela le igra na eni polovici igrišča. Košarkar Cedevite Olimpije je neumorno grizel v obrambi, nato pa hudomušno pripomnil, da so zobje ostali celi. »Ne pa tudi glava, na kateri se vidijo bojne rane. A to ni problem. Za to ekipo dam brez težav na pladenj tudi glavo, le da na koncu pridemo do zmage.« Še dokaz več, kakšna kemija vlada v slovenski izbrani vrsti. Čeprav so se uvrstitve v polfinale vsi izjemno razveselili, pa je Blažič hitro umiril konje in znova dokazal, da je v glavah igralcev le odličje. »Ne smemo poleteti. Najslabše bi bilo, če bi zdaj ostali brez odličja.«
»Povsem običajno torkovo dopoldne. Slovenija je v polfinalu olimpijskih iger,« je po šali po tekmi posegel Aleksander Sekulić, ki je dokazal, da je kos zahtevni nalogi vodenja Luke Dončića in soigralcev. »Verjetno se še ne zavedamo dobro, kaj nam uspeva, a smo na to izjemno ponosni. Kot sem sam ponosen na igralce, ki na parketu dobesedno krvavijo za zmage. Imajo neopisljivo željo po zgodovinskem uspehu. Vemo, kaj je v igri, zato včasih na plan privrejo tudi čustva,« je kakšno burno reakcijo preveč nad sodniškimi odločitvami opravičil Sekulić in se nato za trenutek ozrl še v preteklost. »Pogosto je bila boleča, vse do Carigrada 2017. Tudi na podlagi teh izkušenj bomo poskušali v polfinalu spisati novo poglavje v zgodovini slovenske košarke.«
Naloga pa bo vse prej kot lahka, saj bo nasprotnica Francija, ki je v Tokio pripotovala z vsemi zvezdniki, tudi trikratnim najboljšim obrambnim igralcem lige NBA Rudyjem Gobertom. Galski petelini sicer v četrtfinalu niso imeli lahkega dela s prerojenimi Italijani, ki so jih strli šele v zaključku tekme, so pa že na samem uvodu olimpijskih iger poskrbeli za veliko presenečenje, ko so ugnali glavne favoritinje za zlato ZDA. »Dončiću ne smemo pustiti, da nam nasuje 50 točk. Slovenija ima fantastičnega igralca, ki je na vsaki tekmi več pri žogi, ob tem pa imajo tudi drugi več priložnosti. Krasi jih ekipni duh in nikoli se ne predajo,« je naslednjega tekmeca na kratko analiziral francoski selektor Vincent Collet.
Druge četrtfinalne tekme: ZDA – Španija 91:85 (19:21, 43:43, 69:63, Durant 27; Rubio 38), Francija – Italija 84:75 (20:25, 42:43, 63:55, Gobert 22; Fontecchio 23), Avstralija – Argentina 97:59 (18:22, 39:32, 60:47, Mills 18; Laprovittola 16).
