V zalivskih državah je na rejverskih zabavah najbolj priljubljena droga kaptagon. Gre za amfetamin, ki ima podoben učinek kot viagra in premaga spanec. »Z eno tabletko,« pravijo rejverji, »lahko preplešemo celo soboto in nedeljo.« Če je sunitska Savdska Arabija velik nasprotnik šiitom naklonjenega Bašarja Al Asada, pa je savdska mladina v zadnjem desetletju precej pomagala sirskemu tiranu z uživanjem kaptagona. Za njegov režim je namreč ta droga pravi blagoslov, saj je postala glavni sirski izvozni artikel, potem ko se je gospodarstvo po letu 2011 sesulo zaradi državljanske vojne in mednarodnih sankcij. Samo lani so po ocenah ciprskega Centra za analize in raziskave (Coar) po svetu zasegli za okoli tri milijarde evrov kaptagona, ki je prišel iz Sirije. Največji zakoniti sirski izvoz so sicer olive, a v letni vrednosti okoli 100 milijonov evrov. S tihotapljenjem kaptagona pa se financira Asadov režim, ki ima ob veliki bedi Sircev zelo nizke davčne prihodke.

Sirija, ki ji že pol stoletja vlada družina Al Asad, je že v 90. letih na veliko služila s prodajo hašiša. Prava množična proizvodnja drog pa je stekla po začetku državljanske vojne leta 2011. Oficirji so kaptagon dajali svojim vojakom. Podobno so med drugo svetovno vojno amfetamin, od katerega je bil odvisen tudi Hitler, jemali pripadniki nemške vojske (tako je povsem razumljivo, da so v partizanskih filmih nemški vojaki prikazani kot krdelo zombijev).

Znanje o tem, kako se izdela kaptagon, so v Sirijo prinesli šiiti iz libanonskega Hezbolaha in tudi Hazari, šiiti iz Afganistana. Ne le Rusija s svojimi letali in helikopterji, tudi šiitske milice z vsega sveta, brez katerih Al Asad ne bi imel kopenske vojske, so mu pomagale do zmage. Hazari in libanonski šiiti pa so v Siriji po letu 2011 spodbujali tudi pridelavo hašiša.

Na ladji kar 84 milijonov tabletk

V Savdski Arabiji je cena tabletke kaptagona lahko tudi do 50-krat višja kot v Siriji. Tihotapci tabletke skrijejo v parket, tube, granatna jabolka, tapete. Savdski princi pa jih tihotapijo s svojimi zasebnimi letali. Tako so oktobra 2015 na letalu enega od članov kraljeve družine na bejrutskem letališču odkrili dve toni kaptagona. Samo mesec pozneje so turške oblasti na meji s Sirijo zaplenile enako količino te droge. Obakrat je šlo za več kot 10 milijonov tabletk, izdelanih v Siriji in namenjenih v zalivske države, večji del v Savdsko Arabijo. V letih 2016 in 2017 se je sirski »izvoz« kaptagona skoraj povsem ustavil, leta 2018 pa se je spet začel hitro povečevati in julija lani je na primer italijanska policija na ladji odkrila 84 milijonov tabletk kaptagona, vrednih več kot milijardo evrov, kar je bil dotlej največji uspeh v zgodovini boja proti tihotapljenju amfetamina. Maja letos pa so nov rekord dosegle malezijske oblasti, ki so zasegle 95 milijonov tabletk. Pri vseh teh velikih zasegih pošiljk se je izkazalo, da Asadov režim pošilja drogo iz sirskega pristanišča Latakija v libijski Bengazi.

Bašar Al Asad, ki sicer zanika vpletenost v tihotapljenje drog, plačuje svojim vojaškim poveljnikom, zavezniškim milicam in gospodarjem vojne tudi tako, da jim prepušča del tihotapskega blaga. Največji del te donosne trgovine je, kot piše londonski Economist, v rokah libanonskega Hezbolaha in poveljnika 4. divizije Maherja Al Asada, predsednikovega mlajšega brata. Asadov režim pa uporablja kaptagon tudi kot orožje proti sunitskim zalivskim državam, saj jim na neki način grozi: prenehajte svoje sovražnosti do nas, sicer bomo uničili vašo mladino. S tihotapljenjem drog pa služijo tudi Kurdi na severu Sirije in sunitski uporniki, ki si pri tem pogosto pomagajo z begunci.