Tudi tisti, ki so na dopustu. Kar je še posebno zabavno videti v kampih ali apartmajskih naseljih, kamor hodijo pavšalisti. Ni lepšega, kot če ob šest in petnajst minut zjutraj skupina Slovencev v kampu nenadoma radostno zakriči in pri tem ne pijejo drugega kot prvo jutranjo kavo. Tako zdaj v hrvaških kampih velja, da kdor ne kriči, Slovenec ni. Nam pa se fino zdi, da lahko Hrvatom med olimpijskimi igram vrnemo za vsa leta, ko smo jih med dopustom opazovali, medtem ko so od Umaga do Dubrovnika glasno in divje navijali za svoje nogometaše, mi pa smo medtem tiho ždeli na plaži in ljubosumno žulili pivo.