Prizori z grško-makedonske, madžarsko-srbske in slovensko-hrvaške meje se zdaj ponavljajo tudi na belorusko-litovski meji. Da bi preprečili dotok migrantov iz Belorusije – čeprav je ta neprimerljiv z migrantsko krizo leta 2015 –, so litovske oblasti začele postavljati žičnato ograjo. Pri varovanju litovsko-beloruske meje, čez katero v zadnjih tednih prehaja večje število migrantov, bo sodelovala tudi Slovenija.
V Litvi že v petih dneh
Na slovenskem notranjem ministrstvu so potrdili navedbe litovske notranje ministrice Agne Bilotaite, ki je dejala, da bosta Slovenija in Danska dobavili del žičnate ograje, ki jo Litva želi postaviti na kar 550 kilometrih svoje 680 kilometrov dolge meje z Belorusijo. Vlada je dejansko že danes na predlog notranjega ministra Aleša Hojsa sprejela odločitev o donaciji desetih kilometrov tehničnih pregrad iz državne lastnine Litvi. Na notranjem ministrstvu danes niso pojasnili, ali gre za žičnato ograjo ali panelno ograjo, ki jo bodo poslali baltski državi. V Litvo bi lahko prispela že v petih dneh, so še dodali.
Podobno kot v preteklosti Turčija in Maroko zdaj tudi beloruski režim usmerjanje migrantov v Litvo izrablja kot politično orodje pritiska na Unijo. Takšno je vsaj prepričanje v Litvi in tudi v dobršnem delu evropske politike. Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis je pred dnevi ocenil, da Belorusija migracijski pritisk na Litvo izvaja z jasnim namenom, da bi Evropsko unijo prisilila k omilitvi sankcij proti Belorusiji.
S postavljanjem mejne pregrade se v Litvi zatika, saj jim primanjkuje žičnate ograje. Zato iščejo pomoč tudi v tujini – pri evropski komisiji, različnih agencijah in tudi državah članicah. Kot je napovedala ministrica Bilotaitejeva, bosta Danska in Slovenija žičnato ograjo dostavili »čim hitreje«. Zaprosilo za donacijo je ministru Hojsu izrekla ob robu nedavnega neformalnega zasedanja notranjih ministrov, nato mu je prošnjo poslala še pisno. Na notranjem ministrstvu donacijo opisujejo kot solidarnostno gesto do Litve. Koliko je vredna donirana ograja, danesj niso pojasnili. Bo pa Slovenija tudi po mehanizmu civilne zaščite Litvi za oskrbo migrantov poslala agregate, odeje in živilske obroke.
Frontex krepi prisotnost
Pritok migrantov na litovsko ozemlje se je okrepil, potem ko so se zaostrili odnosi med Evropsko unijo in Belorusijo zaradi lažne preusmeritve Ryanairovega letala v Kijev in posledično aretacije kritika beloruskega režima Romana Protaseviča in njegove življenjske sopotnice. V minulih tednih je belorusko-litovsko mejo prestopilo več sto migrantov iz Iraka, Konga, Gambije, Gvineje, Malija in Senegala. Po navedbah litovske vlade naj bi v Kijev prispeli na direktnih letih iz Bagdada. Od začetka leta so litovske oblasti naštele več kot 2200 migrantov, ki so iz Belorusije vstopili na njihovo ozemlje (lani so v celem letu ugotovili prihod 80 migrantov). Samo v juliju jih je v majhno baltsko državo, kjer ima sedež tudi beloruska opozicija s Svetlano Tihanovsko na čelu, prispelo 1400. Del migrantskega toka se sicer usmerja tudi na Poljsko, vendar tam o takšnih izrednih ukrepih, kot jih zdaj sprejema Litva, še ne razmišljajo.
Hkrati s postavitvijo žičnate ograje Litva tudi zaostruje nadzor na meji z Belorusijo, kjer ji bo od naslednjega tedna pri varovanju pomagalo 60 pripadnikov Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex). Agencija je sicer v zadnjih tednih po litovskem zaprosilu za nujno pomoč že okrepila svojo prisotnost v baltski državi. V drugi polovici prihodnjega tedna v Litvi pričakujejo še dva helikopterja Frontexa in več patruljnih vozil agencije, s katerimi bodo pomagali nadzorovati to zunanjo evropsko mejo. Strokovnjaki Frontexa bodo sicer litovski policiji pomagali tudi pri obravnavi prosilcev za azil.
»Nevzdržno je, da se nezakonite migracije uporabljajo kot orodje (pritiska, op. p.) proti Litvi. Vsi v Evropi se zavedajo resnosti. Ne podpirajo nas zgolj z besedami, temveč tudi z dejanji,« je pred dnevi dejala ministrica Bilotaitejeva.
Poostrena azilna zakonodaja
Zaradi prihoda migrantov se poleg gradnje ograje, pomoči Frontexa in držav iz EU Litva loteva tudi zaostritve azilne zakonodaje. Parlament je s široko podporo potrdil nova pravila, ki omejujejo pravice prosilcev za azil. Ob pospešitvi azilnih postopkov (opravili naj bi jih v desetih dneh) in zmanjšanih možnostih pritožb na zavrnjene prošnje za azil namreč z novimi pravili uvajajo tudi omejitev svobode gibanja prosilcev za azil. Oblasti jih bodo po njihovem nezakonitem prihodu v državo poslej smele za šest mesecev pripreti.
Nova pravila so v litovskem parlamentu podprli s široko večino. 84 poslancev je glasovalo za, eden je bil proti, pet pa se jih je vzdržalo. Cilj novih ukrepov je odvrniti migrante, da se odločijo za prihod v Litvo. Toda zakonodaja je v civilni družbi naletela na številne kritike. Programska direktorica Rdečega križa v Litvi Egle Samuchovaite je ocenila, da nova pravila predstavljajo potencialno kršitev človekovih pravic in niso skladna z evropskimi direktivami. Po njeni oceni bodo že tako ranljivi ljudje s temi novimi pravili postali še ranljivejši.
