Nemška kanclerka Angela Merkel nadaljuje poslovilne obiske po svetu pred sestopom s položaja po septembrskih volitvah. Po Londonu v začetku julija je bila zdaj v Washingtonu na pogovorih z Joejem Bidnom, ki ji je izkazal to čast, da je prva voditeljica s stare celine, ki jo je gostil v Beli hiši po nastopu na položaj. Za Merklovo, ki je vodenje nemške vlade prevzela leta 2005, je bil Biden četrti ameriški predsednik, s katerim se je srečala. Z Georgeem W. Bushem in Barackom Obamo je imela zgledne odnose, Donald Trump je bil do njene politike, zlasti sprejemanja beguncev in gospodarstva, kritičen. Vendar diplomatsko vešča kanclerka ni ugriznila v vabo, ko so na to namignili z vprašanjem, ali lahko primerja tokratne pogovore s tistimi s prejšnjimi predsedniki. »Vsak nemški kancler ima nesporen interes, da se pogovarja s katerim koli ameriškim predsednikom,« je odvrnila.
Severni tok je tema, ki ne bo izginila
Dodala je, da je bilo srečanje z Bidnom zelo prijateljsko, ameriški predsednik pa je rekel, da jo bo pogrešal na mednarodnem odru. A kljub prijaznim tonom kar nekaj razlik ostaja. Najbolj izpostavljena je glede plinovoda Severni tok 2, ki po dnu Baltskega morja neposredno povezuje Rusijo in Nemčijo. Ameriška vlada ter znatni del kongresa nasprotujeta plinovodu, saj menita, da bo povečal strateško odvisnost stare celine od Rusije in ustvaril pritisk na Ukrajino, prek katere zdaj tečejo ključne energetske žile v smeri vzhod–zahod (potem pa čez Poljsko, Češko in Slovaško). Biden je maja začasno ustavil izvajanje sankcij proti vodilnim v podjetju Nord Stream AG 2 v upanju na dogovor z Nemčijo, ki pa ga do obiska Merklove niso dosegli. Kanclerka, ki je pred odhodom v ZDA gostila ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je dejala, da bodo storili vse za to, da Ukrajina ostane tranzitna država za plin tudi po verjetno še letošnjem zagonu Severnega toka 2, ki je končan v 98 odstotkih. Po njeni oceni je novi plinovod dopolnilo, ne nadomestilo za obstoječe tranzitne poti, od katerih dobi Kijev znatne vsote pristojbin.
Biden je omenil dogovor z Merklovo, da bodo predstavniki obeh držav pregledali, kakšne konkretne ukrepe bi lahko sprejeli, če bi Rusija energetiko uporabljala za pritisk na druge države. Kanclerka je omenila sankcije EU, je pa to vprašanje, ki bo že padlo v obdobje po njenem odhodu. Že pred tem je pričakovati pritisk iz kongresa na Bidna, naj uvede omenjene zamrznjene sankcije. Republikanski senator Ted Cruz denimo napoveduje, da bo dotlej zaviral imenovanje Bidnovih kandidatov za veleposlaniške položaje.
Berlin in Washington nimata enakih pogledov še na kaj drugega, denimo kako ostra naj bo politika do Pekinga, glede patentov za cepiva proti covidu-19 ali trgovini. Kljub razlikam pa je obisk znamenje bistveno manj napetih odnosov, ki se kažejo tudi v spet podobnih pogledih na transatlantsko zavezništvo, podnebno politiko, iranski jedrski sporazum in še kaj. ba, agencije
