Mark Simon Cavendish z vzdevkoma Raketa z otoka Man in Topovska krogla je kariero začel na velodromu, na katerem je osvojil tri zlate kolajne na svetovnih prvenstvih (2005, 2008, 2016) in olimpijsko srebro (2016). Ker se mu na olimpijskih igrah v Pekingu 2008 ni uspelo dokopati do odličja, je dirkališčno kariero prekinil do leta 2015, nato pa v naslednjem letu blestel na velodromu na SP in OI. Kot cestni kolesar je kariero vzporedno začel leta 2005, že v prvi sezoni dosegel enajst zmag in izenačil rekord Italijana Alessandra Petacchija.
Po odličnih rezultatih v naslednjih letih se je leta 2016 začela kriza, potem ko je tistega leta na Touru dobil štiri etape in jih skupno zbral že 30. Sledili so številni padci, poškodbe, odstopi, telesni in besedni spopadi s tekmeci zaradi njegovega divjega načina vožnje v sprintih, denarne kazni in prepovedi nastopov, za nameček je avgusta 2018 doživel še zdravstveni šok, saj so mu zdravniki odkrili infekcijsko mononukleozo in herpesni virus. Zato pol leta ni tekmoval, o čemer je Mark Cavendish takrat dejal: »Podrl se mi je svet, bil sem v veliki depresiji. To so bili najtežji trenutki v mojem življenju. In prepričan sem bil, da je vsega konec.«
Šef Lefevere ni mogel verjeti
Oktobra 2019 je podpisal enoletno pogodbo z ekipo Bahrain-McLaren, a le dva meseca kasneje je napovedal vrnitev v belgijsko ekipo Deceuninck-Quick-Step, za katero je že vozil med letoma 2013 in 2015. A šef ekipe Patrick Lefevere je bil glede veterana sprva skeptičen. »Ko sva se srečala po eni izmed dirk, sem ga povabil na razgovor v svojo pisarno. Dejal mi je, da ne želi na takšen način končati kariere in da bi se rad vrnil v našo ekipo. Povedal sem mu, da v naši blagajni ni niti evra, saj smo že porabili celoten proračun za sezono. Nato je sledilo njegovo neverjetno vprašanje, ali se nam lahko pridruži, če sam najde sponzorja, ki bo pokril njegovo pogodbo. To se je potem zgodilo. Moja glava je bila proti, a srce je govorilo drugače. Mark si nikakor ni zaslužil, da bi na takšen način sklenil kariero,« je dejal Lefevere.
A če si Sam Bennett, lani nosilec zelene majice za najboljšega sprinterja na Touru, tik pred zdajci ne bi poškodoval kolena na enem zadnjih treningov, bi Cavendish letošnji Tour spremljal le po televiziji. Nepričakovano je postal sprinterski kapetan ekipe Deceuninck-Quick-Step in se po dveh letih odsotnosti vrnil v Francijo, že po prvi etapni zmagi pa je celotna ekipa jokala. »Že to, da sem tukaj, je zame neverjetno. Niti slučajno si nisem mislil, da bom še kdaj vozil na Touru, sploh pa ne, da bom dobil še kakšno etapo. Veliko ljudi ni verjelo vame, a na srečo so vodstvo in sotekmovalci moje zlate ekipe, najboljše na svetu,« je s solzami v očeh pojasnjeval Mark Cavendish, ki je na dirki po Sloveniji vozil že štirikrat, vendar ni dobil niti ene etape.
Knjiga in poroka z manekenko
Pred letošnjo dirko je zadnjo etapo na Touru dobil leta 2016 (na Giru ni vozil že od leta 2013, na Vuelti od 2011), kolesarski post pa je uspešno prekinil letos v Franciji, ko je dobil že štiri etape. Svetovni prvak na cestni dirki na Danskem 2011 in podprvak v Katarju 2016 je prvi etapni uspeh na francoski pentlji dosegel 9. julija 2008, 34., s katerim je izenačil rekord Belgijca Eddyja Merckxa, na isti dan 13 let kasneje (21. julij 2021). Po izenačitvi rekorda je Cavendish – spet v solzah – ocenil: »To je le še ena zmaga na Touru, ki je zame takšna kot prva, druga, petnajsta ali 34. O tem, da bom zmagal na Touru, sem sanjal že kot otrok. In zdaj so se mi sanje ponovile že 34-krat. Noro.«
Cavendish se je leta 2013 poročil z manekenko Peto Todd in postal očim njenega sedem let starega sina Finnbarja, skupaj imata tri otroke (Delilah, Frey, Casper), leta 2008 pa je izdal tudi knjižno avtobiografijo z naslovom Dirkaški fant (Boy Racer). Potem ko je po 16.795 dneh izenačil Merckxov rekord, je bil Britanec še vedno spoštljiv do Belgijca, ki je poleg tega bil kar petkratni zmagovalec Toura (Cavendish še nikoli), ki je rumeno majico nosil rekordnih 96 dni (Cavendish le en dan), zmagoval pa je na gorskih etapah, kronometrih, sprintih in spustih (Cavendish le v sprintih). »Ne primerjajte me z Merckxom. On je bil, je in bo za vedno ostal največja kolesarska legenda vseh časov. Če bom dovolj dober, lahko dobim še kakšno etapo na Touru, če je bila to zadnja, pa tudi ne bo nič narobe,« se zaveda Cavendish.
