Več kot tisoč afganistanskih vojakov se je pred talibanskimi napadi na severu države v minulih dneh umaknilo čez mejo v Tadžikistan. Takšni umiki so se dogajali že prej, a nikoli v tolikšnem številu, kar tudi odpira vprašanje, koliko se je vladna vojska sposobna in pripravljena zoperstaviti talibanom po vojaškem umiku Združenih držav in njihovih zaveznic, ki je v veliki meri končan. Dogajanje povzroča zaskrbljenost v srednji Aziji, v Rusiji in v ZDA pred morebitno širitvijo konflikta ali prihodom skrajnih skupin. Uzbekistan je zato v minulih dneh ukazal vojaške vaje ob meji z Afganistanom.
»Sesutje varnostnih sil«
Oblasti v prestolnici Tadžikistana Dušanbe so sporočile, da so afganistanskim vojakom v obmejnem mestu Faizabad v znak dobrososedskih odnosov dovolile prestop meje zaradi naglega napredovanja talibanov, včeraj pa so jih začeli voziti nazaj v njihove enote v Afganistan. Obenem so oblasti v Tadžikistanu napovedale mobilizacijo 20.000 rezervistov za varovanje več kot 1300 kilometrov dolge meje, od katere jo na afganistanski strani talibani nadzirajo že več kot dve tretjini. Predsednik Tadžikistana Emomali Rahmon je v pogovoru z afganistanskim kolegom Ašrafom Ganijem razmere označil za alarmantne. Rusija, ki ima v Tadžikistanu eno svojih največjih oporišč na tujem z letali, tanki in helikopterji, je po besedah predsednika Vladimirja Putina pripravljena sodelovati pri zaščiti južne meje Tadžikistana, kjer se pripravljajo tudi na mogoč prihod beguncev, potem ko so talibani zlasti na severu Afganistana in tudi drugje prevzeli nadzor že nad tretjino od 421 okrožij, marsikje brez bojev. Več držav je na severu zaprlo svoja diplomatska predstavništva ali omejilo njihovo delovanje, denimo v četrtem največjem afganistanskem mestu Mazar-e Šarif, ki je prestolnica severne province Balh ob meji z Uzbekistanom.
V mislišču Afganistanska mreža analitikov s sedežem v Kabulu ocenjujejo, da se na severu države »afganistanske varnostne sile sesuvajo v še ne videnem obsegu in hitrosti«. Talibani so se najprej osredotočili na sever, zato ker se ob umiku zahodnih sil porajajo ideje o oblikovanju novega Severnega zavezništva, kakršno je v državljanski vojni konec 90. let in v začetku tisočletja predstavljajo največji vojaški izziv za talibane, ocenjujeta avtorja analize o aktualnem stanju Kate Clark in Obaid Ali. Oblastem v državi pa pripisujeta, da se niso pripravile na vojaški umik Združenih držav in zaveznic, »ampak so se elite obnašale, kot da ne verjamejo, da bodo ZDA kdaj zares odšle«.
V afganistanski vojski pravijo, da je umik njihovih vojakov v Tadžikistan razumljiv, saj se bodo osredotočili na varovanje velikih mest, avtocest med provincami in ključnih mejnih prehodov, kot je za lokalne medije dejal novoimenovani poveljnik kopenske vojske Vali Mohamad Ahmadzaj. V ta namen vojska na sever pošilja dodatne vojake, ki naj bi omenjene cilje pa tudi izgubljena okrožja zavzeli v načrtovani protiofenzivi. Po trditvah svetovalca za nacionalno varnost afganistanskega predsednika, Hamdula Mohiba, so mnoga okrožja izgubili samo zaradi slabe logistike z dobavo in jih bo mogoče brez večjih težav osvojiti nazaj.
Kritike glede tega, kako so ZDA izpraznile Bagram
Veliko pa je navedb o padcu morale v afganistanski vojski po ameriškem umiku, ki sicer še ni čisto dokončen, a popolna izpraznitev največjega oporišča Bagram v petek je predstavljala simbolični zaključek najdaljše vojne v zgodovini ZDA. Dokončno so vojsko že umaknile nekatere zahodne države.
Ameriški in drugi mediji poročajo, da je ameriška vojska Bagram zapustila čez noč, ne da bi o tem uradno obvestila afganistansko stran, ki je zdaj prevzela popoln nadzor nad kompleksom, tudi nad nekaj tisoč talibani v tamkajšnjem zaporu. »V eni noči so zapravili vso naklonjenost zadnjih dvajsetih let, ko so odšli na ta način, v eni noči, ne da bi povedali afganistanskim vojakom, ki so patruljirali zunaj območja,« je za Los Angeles Times dejal afganistanski vojak Naematula. Preden je vojska prevzela nadzor, so tako po oporišču plenili lopovi.
Umik Američanov je dal na drugi strani spodbudo talibanom, ki se s predstavniki vlade sicer srečujejo na pogajanjih v Katarju, a imajo po mnenju opazovalcev zdaj precej manj razlogov za popuščanje. »Čim je postalo jasno, da mednarodne sile odhajajo, je izginilo vsako pretvarjanje vodstva talibanov, da je njihov cilj končati vojno s pogajanji,« ocenjujeta Clark in Ali. ba, agencije
