A predstavniki pučističnih strank niso samo prosili, naj Slovenija podpre rušenje državne ureditve v Venezueli. Predstavili so tudi, kakšno vladavino bi vzpostavili, če bi jim državni udar uspel. Po navedbah Dnevnika so rekli takole: »V Španiji so republikanci sprejeli monarhijo in celo sobivanje s frankističnim delom, v Čilu so se demokrati sprijaznili s Pinochetovim večletnim vrhovnim poveljstvom vojski.« Obrazec je torej: fašisti v koaliciji z liberalci. Nekaj podobnega smo v Evropski uniji že imeli z Berlusconijem in italijanskimi neofašisti, pozneje s podpredsednikom vlade in notranjim ministrom Salvinijem v Contejevi vladi; tudi prva avstrijska vlada kanclerja Kurza je bila s podkanclerjem Strachejem blizu temu modelu. Navsezadnje je te vrste tudi sedanja slovenska vlada: skrajna desnica z majhnimi liberalci in krščanskim dodatkom. Liberalci se navadno predstavljajo za »strokovnjake«, »tehnike« (kakor na primer sedanji italijanski premier Draghi), za »politično nevtralne« veščake. Rezultat je fašistična vlada z »modernističnim« programom – to je bila na začetku formula Mussolinijevega fašizma, zdaj pa pomeni neoliberalno politiko z avtoritarnimi sredstvi.
To naj bi bil model za Venezuelo, kakor menijo tamkajšnji pučisti – se pravi, vzorec za odvisno državo odvisnega kapitalizma. Ni čudno, da jih podpirajo ZDA in Združeno kraljestvo, sedanji in nekdanji imperialisti. Fašizem zmaguje, je leta 1935 na kongresu Komunistične internacionale ugotovil Georgi Dimitrov, »kadar s starimi metodami buržoazne demokracije in parlamentarizma« ni več mogoče zagotavljati vladavine kapitala nad delovnimi množicami. Torej kadar kapital zaostri svoj razredni boj. Tako je bilo v Italiji, šibki kapitalistični državi, ki se je hotela povzpeti med imperialistične sile, tako je bilo v Nemčiji, vzpenjajoči se kapitalistični državi, ki je hotela zavladati svetu. A tako je bilo tudi na Madžarskem, v Romuniji, Bolgariji, v kraljevini Jugoslaviji – na evropskem obrobju, na področjih, ki jih je divje izkoriščal takratni transnacionalni kapital: izkoriščal je delovne ljudi in naravna bogastva. Kakor hoče zdaj izkoriščati naravna bogastva in delovne ljudi v Venezueli.
Kakor hoče izkoriščati naravna bogastva in delovne ljudi v Sloveniji. Janšev zakon o vodah hoče uzakoniti kapitalsko izkoriščanje naravnih bogastev. Janšev zakon o gradnjah uničuje krajino – kulturno in naravno bogastvo, ustvarjeno s stoletnimi napori delovnih ljudi. Janšev zakon o »platformskem delu« (tj. zakon o legalizaciji Uberja in podobnih izkoriščevalcev) povečuje izkoriščanje delavk in delavcev. Predlog davčne reforme povečuje izkoriščanje delovnih ljudi. Politika sedanje vlade zaostruje vladavino kapitala in izkoriščanje po starih receptih odvisnega kapitalizma in odvisnih lokalnih vladavin.
Stališča venezuelskih pučistov nakazujejo, da se sproža proces trajnega zavezništva liberalizma z neofašizmom. Stališča tukajšnjega predsednika vlade Janše in notranjega ministra Hojsa ob policijskem posegu proti provokatorjem na petkovem protestu pa kažejo, da sedanja oblast varuje udarni odred skrajne desnice. Če hočemo ustaviti to povezavo »liberalizem-neofašizem-jurišni oddelek«, antifašizem ni zadosti. Povezava liberalizma z neofašizmom in njegovimi jurišniki je metoda vladavine kapitala, kadar hoče povečati izkoriščanje in zadušiti množični odpor. Zaustavili jih bomo, če bomo začeli razmišljati o izhodu iz kapitalizma. Vzrok uničevanja narave in naših življenj je kapitalizem, avtoritarci so samo njegova orodja. Odpraviti moramo kapitalizem.
Rastko Močnik, Ljubljana
