Z njimi se nikoli ne bomo mogli kosati; tisto, kar zmoremo, nam omogoča glava. Ko denimo kupujemo osemkolesnike, ki bi bili uničeni v prvem vojaškem spopadu, bi bilo bolje, da bi razmišljali o kibernetiki. Z usmerjanjem v znanost bi tudi v primerjavi s svetom imeli vsaj nekaj možnosti. S tem se bodo morale ukvarjati prihodnje generacije, naša je naredila, kar pač je: veliko škode, a tudi nekaj koristi.
Vse ključne odločitve, ki so zakoličile prihodnost Slovenije, kakršno živimo tri desetletja – poleg lastninjenja še denacionalizacija –, so se sprejemale ob tako imenovani osamosvojitvi. Žal je treba dodati, da je pri tem svoj del vloge, kot jo igra še danes, odigrala tudi Cerkev oziroma njen klerikalni del. O tej vlogi, milo rečeno, žal ni mogoče povedati nič dobrega, čeprav sem sam vedno zelo cenil vse, kar je Cerkev naredila za obstoj naroda in kulture. Nedeljski dnevnik
