V nedeljskem prvem krogu regionalnih volitev, na katerih je bila udeležba komaj 33,3-odstotna, sta poraženca skrajno desni Nacionalni zbor, ki ga vodi Marine Le Pen, in sredinska stranka Naprej! predsednika Emmanuela Macrona. Uspešni pa so bili vsi dosedanji predsedniki 13 regij, ki so večinoma desničarji, ponekod pa socialisti. Torej ne drži več, da sta obe nekoč največji stranki, republikanska in socialistična, na smrtni postelji in skrajna desnica v nenehnem vzponu. V Nacionalnem zboru in stranki Naprej! sicer trdijo, da zaradi izjemno nizke udeležbe rezultati volitev ne odražajo realnega razmerja moči med strankami na državni ravni. To pa odpira vprašanje, ali torej nizka udeležba ni več v prid skrajni desnici, kot je veljalo doslej. Vsekakor pa Le Penova in Macron po anketah ostajata glavna favorita na predsedniških volitvah, ki bodo čez deset mesecev.
Boj za marsejsko regijo
Poraženci nedeljskih volitev so tudi raziskovalci javnega mnenja, ki so pred volitvami trdili, da bo Nacionalni zbor zmagal v šestih od 13 regij, a se je to zgodilo samo v jugovzhodni regiji Provansa - Alpe - Azurna obala (PACA). Le Penova je v želji po veliki in zanesljivi zmagi kot kandidata za predsednika v boj poslala nekdanjega Sarkozyjevega ministra Thierryja Marianija, ki je res zmagal s 36 odstotki. Toda v nasprotju z napovedmi anket bo zelo težko dosegel končno zmago v drugem krogu 27. junija. Tretjeuvrščeni Zeleni, ki so na skupni listi s socialisti in komunisti dobili 17 odstotkov glasov, so namreč odstopili v prid desnosredinskemu predsedniku Renaudu Muselierju iz vrst republikancev, ki se je pred nekaj tedni povezal z Macronovo stranko in v nedeljo dobil 32 odstotkov glasov. Kandidat Zelenih Jean-Laurent Felizia sicer še celo ponedeljkovo dopoldne ni hotel odstopiti, a ko so mu v lastni stranki zagrozili z izključitvijo, socialisti in komunisti pa mu očitali, da bo pripomogel k zmagi skrajne desnice, je popustil.
Zmagovalec severa Macronov tekmec
V najbolj severni regiji, Zgornji Franciji, je z 41 odstotki prepričljivo zmagal predsednik regije, večkratni minister in nekdanji republikanec Xavier Bertrand, ki bi bil lahko Macronu nevaren tekmec na predsedniških volitvah. Zato je šlo v boj proti njemu kar pet ministrov aktualne francoske vlade, vendar Macronova stranka v Zgornji Franciji ni dosegla niti 10 odstotkov glasov, kolikor je potrebnih za uvrstitev v drugi krog. Bertrand, ki je zdravnik, je v kampanji poudarjal, da hoče na severu »zlomiti hrbtenico skrajni desnici«. Uspelo mu je, saj je kandidat slednje dobil samo 24 odstotkov glasov. Leta 2015 je za predsednico kandidirala Le Penova in v prvem krogu zmagala z 41 odstotki glasov (a v drugem krogu jo je premočno premagal Bertrand).
Napeto v Parizu
V pariški regiji je dosedanja predsednica Valérie Pécresse zmagala s 36 odstotki. Tudi ona je kot Bertrand pred leti izstopila iz stranke republikancev in tudi ona bi rada kot zmerna desničarka nastopila na predsedniških volitvah. Malo nad 10 odstotki pa so v pariški regiji dobili Nacionalni zbor, Macronova stranka, Zeleni, socialisti in radikalna levica. A v drugem krogu ne bo nastopilo šest list, ker sta obe listi levice po napornih nočnih pogajanjih v ponedeljek zjutraj odstopili v prid Zelenih. Njihov boj s Pécressovo bo zanimiv.
