Na vozniške nevšečnosti, ki jih prinašajo posamezna obdobja leta, večinoma namreč še posebej opozarjamo pozimi, saj najhladnejši letni čas dejansko voznikom grozi na največ področjih. A to še ne pomeni, da poletje svojih specifičnih pasti ne skriva. Ker pristojni ugotavljajo, da se je položaj glede zavedanja slovenskih voznikov v zvezi z ustreznim stanjem in opremljenostjo njihovega avtomobila močno izboljšal, je verjetno odveč poudarjati, kako pomembno je, da imamo poleti na avtomobilih primerno ohranjene letne pnevmatike z ustreznim tlakom in ne zimskih, ki pri visokih temperaturah spreminjajo lastnosti in se predvsem obrabljajo nekajkrat hitreje. Zaradi tega so lahko takrat, ko jih resnično potrebujemo, že povsem neprimerne. Velja pa toliko bolj opozoriti na nekatere druge pomembne lastnosti poletja, ki lahko zagrenijo življenje voznikom.
Vreme je poleti resda voznikom načeloma prijaznejše kot pozimi, a neurja, pogosto s točo, za katero se zdi, da je dandanes v nasprotju s časom pred dvema desetletjema nekaj povsem vsakdanjega, so lahko še zahrbtnejša – predvsem zato, ker nas lahko presenetijo iz čistega miru. Če za opremljenost vozil velja zgornja ugotovitev, pa je v primeru toče obratno – prav nič ne kaže na to, da bi se kaj manj voznikov posluževalo izjemno nevarnih potez, ko se, da bi zaščitili svoj avto, ustavljajo pod nadvozi ali celo v predorih, kar je izredno nevarno početje. Verjamemo, da udarjanje ledu po pločevini marsikoga boli, kot bi padalo po vas, a takrat je najpametneje, kar lahko storimo, to, da skušamo zapeljati do prvega izvoza in se nikakor ne ustavljamo sredi ceste.
Prav tako za poletje specifičen pojav, povezan z vremenom, je vročina, zaradi katere je vozilo pred vožnjo priporočljivo dobro prezračiti. Vsekakor je koristna tudi klimatska naprava, ki jo ima danes že vsak štirikolesnik, a jo je treba uporabljati po pameti, saj v nasprotnem primeru lahko prinese druge negativne posledice za naše zdravje. Kar zadeva vidljivost, pa daljši dnevi načeloma sicer pomenijo tudi daljša obdobja boljše vidljivosti, a je pri tem treba biti pozoren na bleščanje sonca – sploh zgodaj zjutraj in pozno popoldne zaradi nizkega kota padanja sončnih žarkov, ob tem pa je takrat posebno pomembno, da imamo dobro očiščene steklene površine. Poleti se nanje zelo radi primejo drevesna smola, mrčes in ptičji iztrebki, zato jih je treba vseskozi čistiti, prav tako pa imeti poln rezervoar s čistilom za stekla.
Za konec se vrnimo na začetek – poleti so ceste, z izjemo mestnih, tudi najbolj polne, na njih je največja gneča. Zato bosta v prihajajočih tednih še toliko bolj potrebna previdnost in predvidevanje možnih manevrov drugih udeležencev. Nikoli se namreč ne ve, koliko časa je nekdo že za volanom in kako utrujen je, verjetnost, da je dolgo in da ga je pot že pošteno zdelala, pa je precej večja.
