Na Paradi ponosa so udeleženci po besedah organizatorjev tokrat v ospredje postavljali zatiranje s strani oblasti in družbe, ki ni uperjeno zgolj proti LGBTIQ+ skupnosti, temveč ogroža vse marginalizirane, manjšinske ter na rob družbe odrinjene in izkoriščane skupine. Shod je tako namenjen »uporu proti zatiranju, ki ga ta skupnost doživlja na vsakodnevni, družbeni in sistemski ravni«. Pravice, ki jih je LGBTIQ+ skupnost v veliki meri že prevzela kot samoumevne in nedotakljive, se dandanes znova postavljajo pod vprašaj, so v sporočilu za javnost zapisali v društvu Parada ponosa.
Po Slovenski cesti korakalo 3500 pripadnikov skupnosti LGBTIQA+
Mavrične zastave. Po Slovenski cesti je korakalo 3500 pripadnikov skupnosti LGBTIQA+. 21. Parada ponosa je letos z največjim številom udeležencev doslej razširjala glas upora pod geslom Uprimo se zatiranju. Borijo se za enakopravnost, za svobodo, za brezkompromisno spoštovanje človekovih pravic. Za pravico do obstanka znotraj fizičnih prostorov.
Ob petih se je skupnost zbrala na Metelkovi, avtonomnem kulturnem centru v središču Ljubljane. Martin s skupino prijateljev stoji ob robu prizorišča. »Dostojanstvo in gibanje sta to, da obstajam. Da se ne rabim skrivati ali se spreminjati. Preprosto obstajam. Pomeni mi vse. Morala bi biti standard, nekaj, kar je sprejemljivo kadarkoli in kjerkoli, vsak dan, ne zgolj enkrat letno,« odgovori z žarom v očeh. Na Paradi ponosa, v sodelovanju s Trans mrežo Balkan, se je letos pridružil tudi Balkanski trans-inter marš. S transparentom v rokah so stali v prvih vrstah sprevoda; odpravijo se po Trgu osvobodilne fronte, čez križišče ter naprej po Slovenski. Del poti jih je spremljala policija, do zaključka prireditve na Kongresnem trgu. Sari, Tinkari, Urški in Saši Parada pomeni prostor, kjer so sprejete in varne. »Doma nisem sprejeta, tukaj pa sem lahko to, kar sem,« pove ena izmed deklet. »Pomembno se mi zdi, da svojo miselnost delimo tudi z mlajšimi, in da homofobijo izkoreninimo,« še doda. Lotti nam pove, da je zanjo dostojanstvo pomeni obstajati in biti videna tako, kot vidi sebe. Parada ponosa ji pomeni protest proti patriarhalni družbi. »Gibanje obstaja, in mora obstajati, ker se na področju naših pravic naredi premalo.«
»Stres, pritiski in nasilje, ki so posledica političnega sovraštva s strani politične oblasti«
Simona Muršec, predsednica Društva Parada ponosa, pravi: »To, česar si ne delimo, so posledice. Stres, pritiski in nasilje, ki so posledica političnega sovraštva s strani politične oblasti. Ukrepi so večino naše skupnosti pahnili v revščino, prekarnost, nazaj v omaro, ali pa celo na cesto.« V zadnjem letu so se pritiski na marginalizirane skupine stopnjevali. Nasilje, diskriminacija, pozabljenost so le del stisk, ki jih skupnost LGBTIQA+ vsakodnevno doživlja. Posledice življenja v sovražnem okolju so globoke in prisotne. »Največja in najbolj osnovna oblika upora naše skupnosti je to, da obstajamo in ustvarjamo lastne sisteme preživetja. Ponovno se moramo boriti za fizične prostore in za ohranjanje (že pridobljenih) človekovih pravic.« Matjaž Gruden, pravnik, diplomat, kolumnist in igralec, je udeleženke in udeležence nagovoril iz Strasbourga. »Pomembno je, da je ta Parada ponosa tudi parada upora proti nestrpnosti, proti vsakršni diskriminaciji, proti sovraštvu in proti nasilju. Je odločen glas za spoštovanje vseh ljudi v družbi. Glas, ki naj prekine tišino tistih, ki bi morali spregovoriti, a preprosto molčijo.«
21. Parada ponosa v Ljubljani je gibanje za odprto in varno družbo, v kateri bo enakopraven prostor za vse. Slovenija bo kmalu pristopila k predsedovanju Evropske unije. Med temeljnimi evropskimi vrednotami je ravno enakost. Medtem Gruden zaključi svoj nagovor: »Če v družbi ni svobode, solidarnosti in spoštovanja človeškega dostojanstva za vse, potem prej kot slej ne bo svobode za nikogar. Bodite ponosni nase.«
Avtor: Loredana Hana Vegelj
