Ebrahim Raisi, kandidat najbolj konservativnega dela iranskega režima, je po pričakovanju zmagal na petkovih predsedniških volitvah. Kot poroča iransko notranje ministrstvo, je Raisi, ki bo prisegel avgusta, dobil 62 odstotkov ali 17,8 milijona glasov, drugi je bil z 12 odstotki general in še en ultrakonservativec Mohsen Rezaj (obtožen organiziranja terorističnega napada leta 1994 v Argentini s 85 mrtvimi), tretji pa z 8,4 odstotka edini zmerni kandidat in donedavni guverner centralne banke Abdolnaser Hemati, ki pa očitno ni znal pridobiti volilcev. K zmagi Raisija je pripomogla tudi apatija Irancev, saj je bila volilna udeležba najnižja doslej, 48,8-odstotna. Poleg tega je bilo 3,7 milijona glasovnic neveljavnih.
Okleščena konkurenca
Tako bo 60-letni Raisi, dosedanji vodja iranskega pravosodja in predsednik vrhovnega sodišča, ki daje videz odločnega nasprotnika korupcije, nasledil zmernega Hasana Rohanija, ki po dveh mandatih ni mogel več kandidirati. Na volitvah leta 2017, ki so se prav tako končale v prvem krogu, je Rohani premagal Raisija, ki je tedaj dobil 37 odstotkov glasov. Tokrat je Raisiju pomagal svet varuhov ustave, ki je preprečil, da bi na petkovih volitvah nastopili ugledni reformisti in zmerneži, kot je Ali Laridžani, predsednik parlamenta v letih 2008–2020, ki je sicer konservativec, a se je v zadnjih letih zaradi zagovarjanja jedrskega sporazuma iz leta 2015 zbližal z zmerneži in Rohanijem.
Prvič v zadnjih 20 letih na volitvah ni bilo pravega boja različnih kandidatov. Več kot polovica Irancev pa ni glasovala tudi zato, ker so izgubili upanje, da lahko svojo usodo izboljšajo z volitvami. V zadnjih letih vladanja Rohanija se je življenjski standard spet znatno poslabšal in Raisi je pridobil veliko volilcev s tem, da je volilno kampanjo osredotočil na boj proti vse večji revščini. Zaradi sankcij prejšnjega predsednika ZDA Donalda Trumpa je iranski režim tako postal še bolj konservativen, protizahoden in manj demokratičen. To je očitno tudi po lanskih parlamentarnih volitvah.
Konec klasičnih dvobojev
Na tokratnih volitvah se je tako tudi končala tradicija, po kateri so se na predsedniških volitvah spopadli močni kandidati tabora reformistov, ki so za večjo svobodo v družbi in odprtost svetu, s kandidati zagovornikov islamske revolucije, ki so proti Zahodu in za omejevanje svoboščin doma. Vrhovni verski voditelj Ali Hamenej, ki ima 82 let, namreč pripravlja Raisija za svoj položaj, pri čemer noče, da bi glede tega prišlo do konflikta, sploh pa ne, da bi ga nasledil kak zmernež. Predsedniški položaj naj bi bil za Raisija tako odskočna deska za položaj vrhovnega vodje.
Vsekakor Raisi ni naklonjen izboljšanju odnosov z Zahodom in zmanjšanju napetosti na Bližnjem vzhodu. Menda so v njem avtoritativne težnje. Leta 1988, tedaj star šele 28 let, je bil eden od štirih sodnikov, ki so v nekaj mesecih v smrt brez sodnega postopka poslali več tisoč levičarjev. Zato danes proti njemu veljajo ameriške sankcije. Amnesty International pa zahteva preiskavo proti njemu zaradi zaščite krivcev za pobijanje protestnikov leta 2019. Na čelu iranskega pravosodja je v zadnjih letih poskrbel tudi za težke zaporne kazni za kritike režima.
