Klopi so povsod
Pri sprehodih v naravo nam je v poletnem času samoumevno, da se moramo zaščititi proti klopom. Nosimo dolga oblačila, še trenirko zatlačimo v nogavice in si nadenemo pokrivalo. Poleg tega se še poškropimo s sredstvom proti klopom. A ko smo na domačem vrtu, smo sproščeni in povsem pozabimo na klope ter se čudimo, kje smo ga staknili, če pa nismo šli nikamor. Klope hitro prinese kakšna žival, celo hišni ljubljenčki. Dobro jih je zato zaščititi z ustreznimi sredstvi proti klopom, ki jih dobimo pri veterinarju. Hišni ljubljenčki namreč niso samo prenašalci okužb, temveč zbolijo tudi sami. Če sumimo, da nas je klop našel na domačem vrtu, je prvi korak, da se na vrtu zaščitimo z ustreznim sredstvom. Uporabimo takšno, ki se ga lahko nanaša na kožo in je dermatološko testirano. Nato pa moramo zmanjšati možnost, da klopi preživijo na našem vrtu.
Klopi so kar statični na kakšnem listu, veji, travni bilki in čakajo na priložnost, da napadejo in se prisesajo na toplokrvno žival. Ko se ga gostitelj dotakne, se preprime s sprednjima paroma nog, z zadnjimi nogami spusti bilko in je na gostitelju. Zato jim uničimo možnost prebivališča tako, da redno kosimo trato in na njej ne puščamo visokih rastlin ali skupin rastlin. Radi se skrivajo v vlažnih mestih, zato jih naredimo bolj zračne, manj gosto zasajene z rastlinami. Če ukrepamo takoj, na ta način naredimo veliko. Nikoli pa ne škropimo z insekticidi kar povprek po vrtu. Pomembno je redno in hitro ukrepanje, saj klopi prenašajo številne bolezni, kot so lajmska borelioza, klopni meningoencefalitis in humana granulocitna anaplazmoza. Klopi imajo žleze z izvodilom ob ustih, ki izločajo poleg encimov in zaviralcev strjevanja krvi še anestetik. Zato ugriza ne čutimo. Izbor gostiteljev za klope je velik, od ptic, do majhnih sesalcev, kot so miši in podgane, in vse do divjadi. Najhitreje nas napadejo med sprehodi v naravi, zato se prej pravilno zaščitimo.
Ose in sršeni
Takoj pomislimo na vbod ose ali sršena. Pogosto pik povzroči naše mahanje, ko zaslišimo brnenje okoli glave: takrat se žival brani in nas piči. Svoja gnezda naredijo v votlih drevesih, hišah, zapuščenih objektih, lesenih pomožnih objektih, podstrešjih in v zemlji. Uničiti jih je smiselno, če se žuželke preveč namnožijo in postanejo moteče, kadar je gnezdo na nevarni lokaciji (na primer poleg okna v spalnico ali otroško sobo) ali so v bližini osebe, alergične na pike. Seveda nas tudi pri delu na vrtu lahko ovirajo in ogrožajo.
Ne pozabimo, da so sršeni in ose na vrtu tudi zelo koristni. Kolonija sršenov za hrano polovi več kilogramov nadležnih in škodljivih insektov. Moteči pa so, če seveda zaidejo v naše hiše in nas ogrožajo. Pri odstranjevanju gnezda si pomagamo z aerosoli (pršili), ki so namenjeni zatiranju os in sršenov. Uporabimo sredstvo, ki ima poseben nastavek, da zagotovo prši najmanj 3 metre daleč. Gnezdo uničimo vedno zvečer ali zelo zgodaj zjutraj, ko so vsi škodljivci še v gnezdu. Uporabimo veliko količino sredstva z omenjenim nastavkom, to pa zato, ker se nam roka hitro zatrese, ko uničujemo sršene. Pri odstranjevanju gnezda se obvezno zaščitimo s čebelarskimi ali drugimi zaščitnimi oblačili. Po tem, ko gnezdo dobro popršimo z insekticidom, se umaknemo in pustimo strup delovati. Nato se vrnemo do gnezda in ga odstranimo z lopatico ali nožem. Na varnem mestu ga uničimo, sežgemo. Če gnezda ne najdemo, a so škodljivci na vrtu še prisotni, bo treba na sadno drevje nastaviti pasti. Uporabimo lahko plastenke s pivom ali sladko tekočino, čemur je dobro dodati kis, da ne lovimo čebel. Sicer škodljivci pogrizejo in poškodujejo plod in skozi rano vstopi še bolezen.
Zoprni komarji
Komarji so tisti, ki hitro uničijo večere zunaj na terasi, balkonu ali pred hišo. Pomembno se je zaščititi proti njihovim pikom, saj ne le srbijo, temveč prenašajo številne bolezni. Najbolje bo uporabiti dermatološko preizkušeno sredstvo, ki je res primerno za našo in še posebno otroško kožo. Komarji se dejansko prehranjujejo s cvetnim nektarjem, zato so naši vrtovi zanje idealno prebivališče. V času, ko samice odlagajo jajčeca, pa potrebujejo tudi kri za razmnoževanje. Zaznajo nas na podlagi ogljikovega dioksida, ki ga izdihujemo, na podlagi gibanja in toplote. In to tudi 25–35 metrov daleč. Za odlaganje jajčec in razvoj ličink v mladega komarja potrebujejo stoječo ali počasi tekočo vodo vsaj nekaj dni. Že majhna mlakuža zadostuje, da se proces zaključi in postane aktiven nov zarod komarjev.
Ko odložijo jajčeca, se samice večine vrst komarjev nikoli ne oddaljijo predaleč od svojega zaroda. Tako je pomembno odstraniti stoječ vodni vir ali preprečiti dostop komarjem. Še bolje pa bo uničiti morebitna legla. Ličinke se razvijajo v stoječi vodi. Pregledamo vse možne kotičke in odstranimo stare posode, v katerih stoji voda, ali sode za zalivanje, ki jih zapremo, da komarji ne morejo leči jajčec. Druga možnost je, da prilijemo parafinsko olje, ki ostane na površini vode; tako ne morejo leči jajčec vanjo. Prav tako pregledamo žlebove, če so morda zamašeni in v njih zastaja voda. Komarji prenašajo številne bolezni, kot so virus zahodnega Nila, malarija … Tigrasti komarji pa poleg tega še virus denga, rumeno mrzlico in še kaj. Tako se je pomembno zaščititi s kakovostnimi sredstvi in sproti uničevati morebitna legla. Tudi v stanovanju ali hiši namestimo odvračala za komarje, ki jih vstavimo v vtičnico in nas ščitijo vso noč, najboljša celo pri odprtem oknu. Sicer nas bo hitro vso noč budilo zoprno brenčanje okoli glave. Vanes Husič, strokovnjak Kluba Gaia
Foto: arhiv Kluba Gaia
