Najprej pripravimo lonec. Ko ga izbiramo, večinoma kupimo plastičnega, a lahko uporabimo tudi kakšen star kovinski lonec ali pleteno košaro. Potrebujemo čim večji lonec, kolikor nam prostor dopušča. Večji lonec, več zemlje, manj se bo izsuševala v poletnih mesecih. Najbolj pomembna pa je zemlja, ki mora dobro zadrževati vodo in hranila ter imeti primerno strukturo, ki bo rastlinam zagotovila dobro oporo in primeren razvoj koreninskega sistema.
Na dnu lonca naj bo drenaža iz glinoporja, kamenja, keramike, ki poskrbi za odcejanje odvečne vode. Na to položimo plast filca ali vrtne koprene, ki prepreči mešanje in izpiranje zemlje z drenažo. Nato napolnimo lonec s kakovostno ekološko zemljo. Kakovostna zemlja vsebuje bioaktivno glino in huminske šote, kar pomeni odlično zadrževanje vode in hranil. Ko polnimo lonec, vsakih 10–15 cm zemlje navlažimo z vodo, saj bo le vlažna šota opravljala svojo funkcijo zadrževanja hranil.
Kako kombiniramo zasaditev
Vodilne rastline so praviloma robustne, ki rastejo v višino ali širino z zanimivo strukturo, zanimivimi velikimi cvetovi, plodovi ali listi. Delujejo kot točka poudarka, pritegnejo oko in nas spodbudijo, da si ogledamo celotno sestavo zasaditve. Te rastline so zvezde posode. To je seveda denimo paradižnik v poletnem času (ali čili, paprika, jajčevec), v preostanku leta pa zagotovo listnati ohrovt (izberemo vijolično sorto, ki bo sijala iz lonca tudi pozimi v belini snega).
Rastline za strukturo ali polnilo
To skupino rastlin se uporablja za podporo glavni rastlini. Za strukturo ali polnilo zasaditve lahko uporabimo več istih rastlin ali pa izberemo več različnih, da z barvami, strukturo rasti in listov oblikujemo harmonično zasaditev. To so rastline z listi drugačne teksture, kot je vodilna rastlina, praviloma za okras služi listje ali drobni cvetovi. Večinoma gre za solatnice, tako izberemo denimo hrastov list zelene in rdeče barve, ki ju posadimo izmenično. Odlična sorta za obtrgovanje skozi vse leto. Ali pa izberemo špinačo ali celo blitvo.
Viseče rastline
Viseče rastline lepo prikrijejo manj privlačne posode, zapolnijo prostor pod nogami bolj pokončnih rastlin in povežejo zasaditev v celoto. Predvsem so uporabne v visokih posodah in koritih na oknih ali policah. Lahko izberemo plazečo špinačo ali mehiške kumare. Le lonec naj bo dovolj velik, da rastlina razvije močan koreninski sistem.
Zasadimo lonec
Kombinacija vrtnin, zelišč in cvetlic je najprimernejša pri gojenju vrtnin v loncu. Pred sajenjem temeljno pognojimo z granuliranim organskim gnojilom, ki poskrbi za hranila za začetno rast vrtnin. Primer zasaditve:
•Paradižnik kot glavna vrtnina: odstranimo spodnje liste in ostane prostor za druge rastline.
•Solatnice in špinačnice: izberemo sorte za rezanje ali obtrgovanje, ker bo tako pridelek na voljo daljši čas.
•Zelišča: bazilika zraven paradižnika za izboljšanje okusa; peteršilj, majaron, žajbelj in druga zelišča, ki jih čez zimo lahko gojimo naprej za uporabo v kuhinji.
•Cvetlice: žametnice, ognjič, kapucinke (po ena sadika) privabljajo opraševalce. Kapucinke posadimo na rob in sproti pobiramo, ko rastejo prek roba lonca.
Koliko vode potrebujemo?
Kakovostna zemlja ustvari pore primerne velikosti za izmenjavo zraka in vode. Premalo zalivanja pa ima za posledico sušenje rastline in zemlje, kar vodi v zaskorjenost. Rastline v majhnih posodah zahtevajo pogostejše zalivanje od tistih v bolj prostornih. Majhne lončke zato preverjamo vsak dan, v vročih poletnih dneh celo dvakrat. Prav tako se posode iz poroznih materialov, kot je terakota – keramika, izsušijo hitreje od tistih iz plastike, lakirane gline ali kovine. Velike rastline v loncih, denimo paradižnik, potrebujejo čim večjo posodo, saj imajo velik koreninski sistem, zato potrebujejo veliko vode. In ne pozabimo na dognojevanje, za kar uporabimo tekoče organsko gnojilo iz morskih alg. Dognojujemo vsaj enkrat na teden, saj bo tako rast enakomerna in bo dovolj hranil za dober pridelek.
Kako preverimo, ali je zemlja suha
Začnemo z opazovanjem zemlje v posodi: suha zemlja je svetlejše barve kot vlažna. Če se zdi suha na otip, potisnimo prst 2,5 centimetra globoko in če je suha tudi na tej ravni, potrebuje zalivanje.
