Temperatura
Poleti so visoke temperature, kar je seveda normalno. Ker se podnebje in z njim vreme spreminja, so nas pretekla leta naučila, da se poletje kaj hitro spremeni v deževno. A pogosteje pride do le nekaj deževnih dni, ki močno vplivajo na stanje rastlin. Te doživijo temperaturni šok, kar pomeni ustavljeno, zakrnelo rast in odpadanje plodov ter cvetov. To so nenadni šoki, ki ob visokih temperaturah pomenijo velik izziv za rastlino. Ne pozabimo, da samo visoka temperatura ali celo sušne razmere pomenijo veliko težavo. Najboljša rešitev je seveda primerno velik rastlinjak, ki pa ga nima vsak. Rastlinam pomagamo z redno krepitvijo z organskimi gnojili, ki vsebujejo biostimulanse, to so: vitamini, aminokisline in morske alge. Tako za krepitev rastlin od sajenja dalje uporabljamo tekoče organsko gnojilo iz morskih alg Bio Plantella Vrt. Rastline je treba zalivati ali škropiti vsakih 10–14 dni. Učinek delovanja je najbolj viden v primeru suše, ko tako vzgojene rastline ohranijo temno zeleno barvo, čeprav se rast ustavi. Druge rastline, ki niso bile vzgojene s pomočjo biostimulansov, se hitro posušijo oziroma doživijo šok in propadejo.
Toča
Poleg toče je nevarna tudi sodra, ker ta vremenska pojava povzročata mehanske poškodbe na rastlinah. To enostavno pomeni rane, skozi katere hitro vstopi bolezen in okuži rastlino. Te rane se morajo čim hitreje zaceliti. V tem primeru rastline škropimo s tekočim organskim gnojilom Bio Plantella Vita, ki vsebuje vitamine in aminokisline. Rane se bodo veliko hitreje zacelile, možnost okužbe z boleznijo pa se močno zmanjša.
Senčenje
Visoke temperature in močno sonce ne prijajo vsem rastlinam, saj povzročajo opekline. To pomeni, da se najprej listi rastlin zvijajo, ker s tem zmanjšajo izhlapevanje vode. Če pa je sonce premočno, se začnejo robovi listov sušiti. To se dogaja predvsem na izrazito južnih legah, zato je treba rastline senčiti. Veliko naredimo že s pravilnim sajenjem, kar pomeni, da upoštevamo pot sonca in visoke rastline, kot so paradižnik, kumare, visok fižol, posadimo tako, da v njihovi senci uspevajo bolj občutljive rastline, kot so kapusnice in solatnice. Najbolje pa je kar postaviti konstrukcijo, čez katero napnemo mrežo. Lahko uporabimo senčno mrežo, a je veliko bolje napeti kar protitočno mrežo, saj je toča v zadnjih letih zelo pogosta. S tem bomo rastline zaščitili proti dvema pogostima poletnima vremenskima neprilikama.
Dognojevanje
Brez zadostne količine hranil ne bo okusnih in zdravih plodov, pa še veliko manj jih bo. To se bo najbolj izrazito pokazalo pri plodovkah, predvsem pri paradižniku in kumarah, kjer enostavno vzgojimo ogromno plodov z le nekaj sadikami. Za dognojevanje je najboljša kombinacija tako prek koreninskega sistema kot prek listov – foliarno. Na ta način bo učinek hranil največji. Za gnojenje prek koreninskega sistema uporabljamo granulirana gnojila, pri plodovkah Bio Plantella Nutrivit za paradižnik. Kombiniramo s foliarnim gnojenjem s tekočim organskim gnojilom Bio Plantella Organsko gnojilo za paradižnike. Prednosti foliarnega dognojevanja je veliko. Če hranila dodajamo foliarno, torej prek listov in plodov, se hitro absorbirajo (vpijejo) v rastlino in takoj učinkujejo. Gnojilo vedno zmešamo z vodo, zato mora biti v času aplikacije brezvetrje, da raztopine na površini rastline ne posuši. V času suše korenine zaradi pomanjkanja vode ne morejo črpati hranil, kar seveda ustavi rast in močno oslabi celotno rastlino. V takem primeru so za vse rastline najboljša organska gnojila, ki poleg hranil vsebujejo še biostimulanse, ki zmanjšujejo stres. Takrat s foliarnim dognojevanjem nadaljujemo produkcijo plodov, s čimer si zagotovimo pridelek. Med normalno rastno sezono, ko lahko zagotovimo dovolj hranil v zemlji in dovolj vode za absorpcijo skozi korenine, je foliarno dognojevanje še vedno pomembna možnost. Z mnogimi poskusi je dokazano, da se pridelek močno poveča. Stimulacija prek listov in plodov spodbudi absorpcijo hranil skozi korenine, kar poveča rast in posledično tudi ves pridelek. Je pa treba dognojevati v pravilnem časovnem razmaku in v primerni koncentraciji.
Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., Plantellin strokovnjak
Foto: arhiv podjetja Plantella
