Pri sedanji hitrosti zaposlovanja bi lahko trajalo več kot leto dni, da bi se skupno število zaposlenih v ZDA vrnilo na predkrizno raven. Trenutno je skupno število vseh zaposlenih še vedno približno sedem milijonov manjše kot pred pandemijo. So pa opazne precejšne razlike med posameznimi dejavnostmi. Tako je denimo v finančni industriji število zaposlenih na približno enaki ravni, podobno je tudi v trgovini, transportu, javni oskrbi in gradbeništvu. Največji primanjkljaj razumljivo še vedno izkazujejo storitvene dejavnosti – predvsem turizem in druge prostočasne dejavnosti. Te trenutno zaposlujejo okoli 15 odstotkov manj zaposlenih. Vse bolj jasno je tudi, da je dobiti delovno silo vse težje in dražje. V maju je bila namreč skoraj polovica malih podjetij v ZDA neuspešna pri zapolnjevanju razpisanih delovnih mest, kar je daleč največ v zadnjih 50 letih. Ker največji primanjkljaj izkazujejo dejavnosti, ki ponujajo plačno manj atraktivna delovna mesta, ne preseneča razlaga mnogih, da je to tudi posledica denarnih spodbud za brezposelnost in denarnih pomoči za blaženje pandemije. Agregatno gledano se stroški dela še ne povečujejo pretirano. Vendar pa lahko v primeru, da se bo skupno število razpisanih delovnih mest še povečevalo, pričakujemo večje cenovne pritiske tudi na področju trga dela. S tem pa bi se seveda okrepila bojazen, da trenutno povišana inflacija ni samo prehodna in lahko ostane z nami dalj časa.
Ameriški trg dela pomiril vlagatelje
Optimizem na svetovnih kapitalskih trgih tudi pretekli teden ni popustil, saj je večina delniških indeksov teden zaključila višje. Pozornost vlagateljev je bila usmerjena predvsem v ameriški trg dela. Petkova objava o številu novih zaposlitev je bila že drugič zapored slabša od pričakovanj analitikov, kar pa je ponovno pomirilo vlagatelje. Zdi se, da so prav objave, ki so nekoliko slabše od pričakovanj, trenutno najboljša oziroma dobitna kombinacija za finančne trge. Objavljeno število novih zaposlitev je bilo ravno dovolj spodbudno, da kaže na nadaljevanje gospodarske aktivnosti, in hkrati dovolj slabo, da ne kliče monetarnih oblasti k manj ekspanzivni denarni politiki.
