»Uporaba konjevega črednega nagona je pri pripravah na operativno delo zelo koristna. Konju čreda pomeni varnost, tudi če ga postane strah, ne beži, ampak ostane v skupini,« pove Ivan Globokar, inštruktor na Postaji konjeniške policije Ljubljana. Postaja konjeniške policije Ljubljana je bila ustanovljena leta 1974, na lokacijo v Stožice, kjer so danes, pa so se preselili leta 1981. V Sloveniji je enota policijske konjenice v Ljubljani v takšni obliki edina. V Mariboru je enota policijske konjenice v povezavi z vodniki službenih psov, ki delo opravlja v vzhodnem delu države, ljubljanska enota pa delo opravlja v zahodnem delu. »Delo policista konjenika je kompleksno,« pove Globokar. Gre za dresurno jahanje, gimnastiko, ohranjanje javnega redu in miru, motečih elementov – vse, kar policija potrebuje za operativno delo, pove Globokar in ekipi, ki je v areni trenirala skok čez oviro, poda nova navodila.
S treningom je najprej začela skupina policistov konjenikov na prepoznavnih belih konjih lipicancih. Dogovor o sodelovanju med Kobilarno Lipico in Slovensko policijo med drugim vsebuje brezplačni najem konjev in sodelovanje na prireditvah, kjer policisti pokažejo svoje delo. »Kljub temu pa je lipicanec precej temperamentna pasma konja, ki potrebuje nekoliko več dela in priprave na operativno delo kot drugi,« o delu z lipicanskimi konji pove Globokar. Na postaji konjeniške policije je trenutno štirinajst konjev, od tega jih je devet različnih toplokrvnih pasem, pet konjev pa je lipicancev. Službene konje oskrbujejo zaposleni na policijski postaji, del oskrbe pa je tudi štiriindvajseturno dežurstvo v dveh izmenah, namen katerega je opazovanje živali in dovolj hitra reakcija v primeru zdravstvenih težav. »Pri konjih hitro pride do kolik, različnih tipov hudih trebušnih bolečin, ki so za konja lahko tudi usodne, zato je nujno potrebno, da je nekdo na lokaciji prisoten, ki konju pravočasno nudi pomoč,« še doda Globokar.
Delovni dan policista konjenika
Delovni dan policista konjenika se začne s pripravo in skrbjo za konja. »V času priprave vizualno pregledamo konja za poškodbe, njegovo zdravstveno stanje in obnašanje,« o začetku svojega dne pove Peter Gramc, policist na konju, ki je ravno zaključil s treningom preskakovanja ovir in je še vedno, v polni jahalni opremi, sedel na svojem lipicancu. Sledi policijsko delo na terenu. S konjem v prikolici se odpeljejo na določeno lokacijo, na kateri bodo tisti dan opravljali policijsko delo. Pri patruljiranju v urbanih okoljih in mestnih središčih se policist konjenik giba na peščevih površinah. »V mestu se osredotočamo na stanje v prometu, predvsem pešcev in kolesarjev, del tega pa je tudi preventivno delo. Delo na terenu v mestu navadno traja štiri ure,« pove Gramc.
Pri opravljanju policijskega dela na državni južni meji je časovni okvir dvanajst ur. »Pri varovanju javnega reda, kjer gre večinoma za zavarovanje nogometnih tekem, javnih prireditev ali protestov, sta naša in konjeva oprema drugačna,« razloži Gramc. Policist je takrat oblečen v opremo posebne policijske enote, s čelado in ščiti, hkrati pa je v zaščitno opremo opremljen tudi konj. Zaščitna oprema konja vsebuje ščitnike na prsnem košu, nogah in glavi, predvsem na delih, kjer so večje možnosti za poškodbe. »K množici smo navadno obrnjeni frontalno, zato da so možnosti poškodbe, tako za konja kot za nas, manjše,« še doda Gramc.
Operativno delo policijske konjenice
Vloga konja v policiji je odvisna od situacije. »Vsi postopki konjenice morajo biti učinkoviti in zakoniti. Potrebno je zavedanje, da je konjenica klasificirana kot hudo prisilno sredstvo,« razloži Globokar, saj gre za uporabo velikih in močnih živali, ki lahko povzročijo poškodbe, zaradi njihovega avtoritativnega položaja pa včasih zadostuje zgolj prihod konjenice na lokacijo, da se ponovno vzpostavi red. »Konji so podkovani z železnimi podkvami, ki ob stiku lahko povzročijo precejšnje poškodbe,« pove Globokar. Na lanskoletnem protestu 5. novembra je bila konjenica kot prisilno sredstvo uporabljena dvakrat, tovrstni ukrep pa je izveden zgolj na izdan ukaz. »Nihče ne sme ukrepati sam,« še doda Globokar.
»Glavni namen je vzdrževanje javnega reda in miru, v Sloveniji pa potrebe po stalni dejavnosti na tem področju ni, zato konjenici ostane čas za izvajanje drugih policijskih dejavnosti,« pove Rok Kolarič, pomočnik komandirja na PKP. Dejavnosti med drugim vključujejo patruljiranje po mestnih središčih in težje dostopnih predelih, varnost v prometu, preprečevanje kaznivih dejanj in prekrškov s svojo pojavo ter represivnih ukrepov v primerih zasegov prepovedanih substanc. »Takšno delo je težje in varnostno bolj naporno, saj je policist odgovoren tako zase kot tudi za konja,« razloži Kolarič. Konjenica je od začetka begunske krize do danes aktivna na državni meji z nadzorovanjem in ukrepanjem, hkrati pa izvajajo nadzor na področju identifikacije in prijemov iskanih oseb.
Policijska konjenica je aktivna tudi pri iskanju pogrešanih oseb. Med drugim pa je pomembno področje delovanja policijske konjenice preventivna dejavnost, kjer gre za vključevanje v skupnost in promocijo zaposlovanja v policiji. »S pojavo konja lažje navežemo bolj pristne stike. V policistih konjenikih ljudje ne vidijo strahu ali grožnje, delo policije pa je s tem lažje za razumevanje, konj pa je vezni člen,« še doda Kolarič.
Izbira in delo s službenimi konji
Izbira službenega konja pa ni odvisna zgolj od pogodbe. »Imamo dva načina pridobivanja službenih živali, prvi je s pogodbo, ki jo imamo s Kobilarno Lipica, drugi pa je nakup konj na prostem trgu z javnim razpisom.« Konji so pri izbiri ocenjeni glede na karakter, zunanji izgled, vodljivost in podobno. Ko je konj izbran za delo v policiji, opravi celosten veterinarski pregled, nato pa se delo začne. »Ob začetku dela z novim konjem vedno malo počakam, da konja preizkusi več jahačev, potem pa se vzpostavijo tandemi. Vsak policist ima tri konje.« Interes, ki ga policist izrazi za sodelovanje s konjem, je pomembna podlaga za učinkovito delo, pove Globokar, saj je ob operativnem delu med jahačem in konjem potrebna velika mera zaupanja in poznavanja. »Policist točno ve, kakšna bo reakcija njegovega konja v določeni situaciji,« še doda Globokar.
Enkrat mesečno se konjeniški policiji pridruži Petra Škraba, trenerka v Kobilarni Lipica in strokovnjakinja na področju dresurnega jahanja in poznavalka lipicanskih konjev, ki policistom konjenikom pomaga pri usposabljanju za operativno delo. »Danes smo se pri delu osredotočili na korekcijo sedišča in pravilno uporabo jahačevih dejstev za delovanje na konja,« pove Škrabova. »Naš namen in prioriteta je policijsko delo.« Zaposlitev v konjeniški policiji je odvisna od kadrovske potrebe. Ob potrebi po novih članih znotraj policije objavijo razpis, na katerega se prijavijo policisti. »Zaželen je interes po delu s konji in določene izkušnje na področju, izkušnje pa niso nujno pogoj,« pove Kolarič. Kandidati nato opravijo intervju in tehnični preizkus pri inštruktorju. Primerni kandidati, ki so za delo izbrani, nato v pol leta opravijo usposabljanje za delo policista konjenika, ki vsebuje dresurno jahanje, preskakovanje ovir, ohranjanje reda in miru, terensko jahanje in gibanje v skupini konjenikov. Po zaključenem usposabljanju policisti opravijo zaključni preizkus, v katerem morajo vse naloge opraviti pozitivno. Po končanem usposabljanju pridobijo naziv policist konjenik. »Policisti so hkrati usposobljeni v osnovah veterinarskega zdravljenja in konjereje, v usposabljanje pa se vključujejo tudi zunanji izvajalci, predvsem strokovnjaki iz Kobilarne Lipica,« še doda Kolarič in razloži, da je usposabljanje šele začetek, saj je delo s konji v policiji proces, v katerem je učenje in pridobivanje izkušenj nenehno in vsakodnevno.
Pripravila Loredana Hana Vegelj
